Minister Uroš Brežan  je predstavil program predsedovanja in tri prednostna področja: kakovost življenja, okoljsko izobraževanje s poudarkom na podnebnih spremembah ter prispevek alpske - gorske biotske raznovrstnosti k izvajanju globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Slovenija prevzema predsedovanje Alpski konvenciji pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse« in tako naslavlja alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja.

Najpomembnejša naloga Slovenije bo priprava 10. poročila o stanju Alp, ki bo posvečeno kakovosti življenja. V sodelovanju  s pogodbenicami in opazovalkami bo poročilo predstavilo razumevanje kakovosti življenja v Alpah, podalo stanje, izzive ter priporočila za nadaljnje aktivnosti na tem področju za XVIII. Alpsko ministrsko konferenco konec leta 2024.

Začetek slovenskega predsedovanja sovpada s potrditvijo novega večletnega programa dela Alpske konference za obdobje 2023–2030, ki je vodilo za večje osredotočenje skupnega dela pogodbenic konvencije v prihodnje in doseganje sprememb. Slovenija želi poudariti to poslanstvo večletnega programa in prispevati k njegovemu izvajanju, zato naslavlja vse tri njegove prioritete, biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe in kakovost življenja.

V času predsedovanja bo Slovenija vodila organe Alpske konvencije in pri tem nadaljevala začete aktivnosti, skrbela za udejanjanje sprejetih prednostih nalog ter podprla nekatere skupne projekte. Navezala se bo na zaključke predhodnih predsedovanj, zlasti na Deklaracijo o gorski biotski raznovrstnosti in na zaključke 9. Poročila o stanju Alp, spodbujala povezovanje med tematskimi delovnimi skupinami pri iskanju sinergij v okviru mandatov 2023–2024 ter sodelovala z opazovalkami. V času predsedovanja se bodo zvrstili tudi nacionalni dogodki s katerimi bomo okrepili prepoznavnost Alpske konvencije na različnih ravneh, še posebno pa njen prispevek k trajnostnem razvoju gorskih in nižje ležečih območij ki so med seboj funkcionalno tesno povezani in soodvisni.

Minister se je udeležil tudi konference Simplonska zaveza ter poudaril vlogo prometa pri doseganju okoljskih in podnebnih ciljev v Alpah ter pomen tesnejšega sodelovanja na tem področju med resorjema in državami alpskega loka.

Švicarsko predsedstvo je kot prednostno temo predstavilo podnebje in pozornost posvetitve nemotoriziranemu prometu v turizmu ter urejanju in razvoju prostora. Minister Uroš Brežan je v imenu Slovenije poudaril pomen prispevka Alpske konvencije pri skupnih prizadevanjih in pristopih blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v luči doseganja podnebne nevtralnosti do sredine stoletja.

Ministrska konferenca je priložnost za izmenjavo pogledov ministrov glede področij prihodnjega sodelovanja v alpski regiji za uresničevanje ciljev Alpske konvencije in zagotavljanju trajnostnega razvoja regije. Namreč, na zadnji Alpski konferenci, aprila 2019, je bila sprejeta Innsbruška deklaracija skupaj z Alpskim sistemom podnebnih ciljev 2050, s katerimi bi do leta 2050 oblikovali podnebno nevtralne in podnebno odporne Alpe, leta 2020 posodobljeni Akcijski načrt za podnebje v Alpah (angleško Climate Action Plan 2.0). S pomočjo smernic izvajanja, ki jih je predlagal Posvetovalni odbor za alpsko podnebje (ACB), so tako vzpostavljeni pomembni vzvodi za doseganje sistema podnebnih ciljev, k čemur bo na področju prometa prispevala danes sprejeta Simplonska zaveza z akcijskim načrtom.