Člani so se strinjali, da je cilj povečati produktivnost in dodano vrednost slovenskega gospodarstva, za kar bo potrebna predvsem resna energetska, tehnološka in digitalna prenova podjetij ter pospešitev internacionalizacije.

»Zelo sem zadovoljen, da smo imeli danes prvo srečanje strateškega sveta. Vesel sem, da so se srečanja udeležili praktično vsi člani, ki so lahko bili prisotni, in mi kot gospodarskemu ministru svetujejo pri usmerjanju gospodarske politike,« je dejal minister Han. Ob tem je poudaril: »S strukturiranim vodenjem diskusije v okviru strateškega sveta želimo ustvariti partnerstvo med državo, gospodarstvom in civilno družbo, ter dogovoriti, kam želimo peljati slovensko gospodarstvo. To pomeni razmislek tako glede kratkoročnih izzivov, kot je na primer ta kriza, kot strateško o prihodnjem razvoju. Slovenija ima kot majhna izvozna ekonomija velike prednosti, da to krizo uspešno preživi in jo izkoristi za uspešno preobrazbo za naslednje desetletje.«

Na srečanju so člani in članice sveta glede reševanja aktualne krize izrazili predvsem nujnost čimprejšnje odločitve EU glede regulacije trga z energenti predvsem za električno energijo in zemeljski plin, obenem pa so izrazili potrebo po čimprejšnji napovedi možnih ukrepov in pomoči države.

Razprava se je nato osredotočila na dolgoročne izzive slovenskega gospodarstva. Med njimi so gospodarstveniki med drugim izrazili potrebo po tako kratkoročni nekajletni in dolgoročni strategiji razvoja slovenskega gospodarstva ter strategiji za okrevanje gospodarstva v krizah, kot smo jim priča v zadnjih letih. Strinjali so se, da moramo v slovenskem gospodarstvu nujno povečati produktivnost in dodano vrednost podjetij. Potrebno bo prestrukturirati energetsko visoko intenzivna podjetja in izboljšati energetsko učinkovitost. Izpostavili so pomen dobrega delovanja trga delovne sile, predvsem z vidikov hitrejše obravnave zaposlovanja tujcev in zmanjšanja administracije ob napotitvi delavcev v tujino ter izboljšanja znanja in kompetenc zaposlenih z vidika večje prilagoditve na potrebe gospodarstva. Poudarili so tudi nujnost stabilnega in spodbudnega davčnega sistema za podjetja, visoko kakovostne kadre, ki so temelj razvoja gospodarstva, ter boljšo davčno obravnavo delavcev pri udeležbi na dobičku podjetij. Člani so poudarili tudi nujnost nadaljnje internacionalizacije gospodarstva v smeri novih in večjih trgov izven EU. Po njihovem mnenju bo treba krepiti tudi socialno, žensko podjetništvo in vključitev mladih.

Zadnje mesece se, tako kot drugod po Evropi, države ukvarjajo predvsem z reševanjem energetske krize, pomanjkanjem strateških surovin in motnjami v dobavnih verigah. Vlada je v tem času sprejela številne ukrepe za pomoč tako gospodinjstvom kot gospodarstvu, kjer se že kažejo pozitivni učinki. Po podatkih UMAR-ja so vladni ukrepi ublažili rast septembrske inflacije za 2,3-odstotne točke na 10 %, obenem pa letos računamo na 5 % rast bruto domačega proizvoda, kar je za skoraj celo odstotno točko več kot napovedano spomladi. Hkrati v Sloveniji beležimo visoko stopnjo zaposlenosti.

Vzporedno z reševanjem posledic krize se na gospodarskem ministrstvu osredotočajo tudi na dolgoročni gospodarski razvoj Slovenije. Cilj je povečati produktivnost in dodano vrednost, za kar bo potrebna predvsem resna energetska, tehnološka in digitalna prenova slovenskega gospodarstva.

Svet je sestavljen je iz 11 članov in 11 članic, in sicer uspešnih gospodarstvenikov različnih panog (industrija, farmacija, logistika, bančništvo, prehrana, trgovina in tako naprej), akademikov in neodvisnih strokovnjakov, delodajalcev in delavcev in civilne družbe.

Energetska kriza kaže na težave evropskega industrijskega modela, ki je odvisen od strateških materialov, proizvodov, energije in delovne sile od zunaj. Slovensko gospodarstvo je visoko izvozno orientirano, industrializirano in v veliki meri energetsko intenzivno, zato je usodno odvisno od okoliščin v širšem gospodarskem prostoru.

Naslednje srečanje bo predvidoma konec decembra.