Konferenca odpira vprašanje subvencioniranja invalidskih podjetij tako v kontekstu preprečevanja izgubljanja človeškega potenciala, kot tudi z vidika umestitve slovenske ureditve v mednarodni okvir, v prvi vrsti pa enakopravnega vključevanja vseh v družbeno življenje. Kot je državni sekretar povedal, ministrstvo v namen podpore razvoja socialne ekonomije v Sloveniji napoveduje povečanje nacionalnih sredstev in podvojitev evropskih sredstev na tem področju.

V EU deluje 2,8 milijona subjektov sociale ekonomije, ki zaposlujejo 13,6 milijona ljudi. Socialna ekonomija v nekaterih državah prispeva tudi do 10 % bruto domačega proizvoda, medtem ko so v Sloveniji številke bistveno nižje, saj sektor k BDP prispeva le 0,2 %. Kljub temu Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ugotavlja, da ravno invalidska podjetja pripevajo najvišji delež BDP in zaposlitev v sektorju socialne ekonomije v Sloveniji. Slednje je predvsem posledica sistemskega financiranja in uspešnega delovanja na trgu. Sprememba Zakona o socialnem podjetništvu iz leta 2018 je odpravila številne administrativne omejitve za pravne osebe, ki delajo na področju vključevanja invalidov in zahteve glede poročanja. Obenem pa je novela uvedla 100-odstotno nepridobitno delovanje za vsa socialna podjetja. Slednje je po ocenah strokovnjakov glavni razlog za to, da se običajno najbolj podjetni subjekti, to so zadruge in invalidska podjetja, niso odločili za registracijo kot socialna podjetja. »Invalidska podjetja namreč ne vidijo nobene prednosti v tem, da bi se odločila za status socialnega podjetja, obenem pa se bojijo, da bodo izgubila ugodnosti, ki so jim bile že dodeljene v okviru podpore, ki so je ti subjekti deležni že desetletja,« izpostavlja državni sekretar Matevž Frangež.

Frangež je na konferenci tudi povedal, da »je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prepoznalo izreden pomen invalidskih podjetij za razvoj socialne ekonomije ter tvornega civilnega dialoga na tem področju, zato je predstavnike invalidskih podjetji poleg drugih relevantnih civilno družbenih deležnikov in države vključilo v Svet za socialno ekonomijo.« Svet namreč oblikuje politiko razvoja socialnega podjetništva oziroma ekonomije v Sloveniji, ustanovila pa ga je Vlada Republike Slovenije. »Invalidska podjetja ste tudi izjemni generatorji družbenih učinkov, zaposlujete preko 12.000 delavcev in s svojim delovanjem krepite razvoj socialne države. Tako bistveno prispevate k odpravi revščine, zmanjševanju socialne izključenosti ter povečevanju enakih možnosti za vse skupine prebivalcev,« je dejal Frangež in ocenil, da lahko zaradi specifičnih znanj invalidska podjetja postanejo generatorji družbenih inovacij – torej produktov, storitev in modelov, ki neposredno odgovarjajo na potrebe družbe ter povečujejo neodvisnost in krepijo veščine posameznih skupin. »Ljudi spodbujate, da poskrbijo sami zase in so tako opolnomočeni predstavniki družbe.«

Zavod invalidskih podjetij Slovenije bo kot ključen deležnik Sveta za socialno ekonomijo, sodeloval tudi pri oblikovanju desetletne strategije razvoja sociale ekonomije v Sloveniji, napoveduje Frangež. V ta namen si Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prizadeva za povečanje nacionalnih sredstev za razvoj socialne ekonomije in v proračunu za naslednji dve leti predvideva 1,5 milijona evrov nacionalnih sredstev, kar je pomenljivo ob dejstvu, da nacionalnih sredstev za to področje doslej v proračunu ni bilo. »Poleg nacionalnih sredstev bomo predvidoma podvojili tudi evropska sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru 2021-2027. Pet milijonov evrov sredstev želimo nameniti za spodbujanje družbenih inovacij, za katera bodo lahko kandidirala tudi invalidska podjetja. V sklopu Evropske kohezijske politike načrtujemo enako vsoto, torej pet milijonov evrov, za profesionalizacijo zaposlenih in povečanje dodane vrednosti delovnih mest v sektorju socialne ekonomije ter merjenju družbenih učinkov,« dodaja državni sekretar in pravi, da je to dodaten prostor za sofinanciranje delovanja invalidskih podjetij.