Slovenija se je obvezala do leta 2050 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov na nič. Kaj storiti, da bomo dosegli zapisane cilje in hkrati soglasje med različnimi rešitvami v imenu javnega interesa? O konkretnih ukrepih in načrtovanih rešitvah Slovenije so na posvetu spregovorili predstavniki MOP.

Mag. Tanja Bolte, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje, je poudarila, da je Slovenija do leta 2020 dosegla že kar nekaj zastavljenih ciljev, a veliko izzivov nas še čaka. EU je decembra 2020 sprejela nov cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) za 55 odstotkov v primerjavi z letoma 1990 do 2030. Julija lani smo sprejeli EU podnebni zakon, ki ta cilj uzakonja. Danes smo v zadnji fazi pogajanj v okviru paketa Fit for 55, ki nam nakazuje pot do tega cilja. Geopolitične razmere, ki se že odsevajo v raznih dokumentih in predlogih Evropske komisije, kot je Repower EU, pa bomo morali upoštevati pri prihodnjem načrtovanju politik in posodobitvi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

»Objavili smo javni poziv k sodelovanju v procesu priprave novega predloga Zakona o podnebnih spremembah. Ta bo služil kot pravni okvir za izvajanje, upravljanje, spremljanje in poročanje o vseh vidikih podnebne politike v Sloveniji,« je poudarila Tina Kobilšek, glavna pogajalka za podnebne spremembe. Nadaljevala je, da bodo v temeljnih poglavjih poleg rešitev za učinkovitejše izpolnjevanje obveznosti do mednarodnih pravnih aktov, kot sta Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja in Pariški sporazum, vključene tudi druge vsebine. Gre za tiste, ki zadevajo prenos zakonodaje EU v slovenski pravni red, in katerih urejanje je nujno potrebno za uresničitev naših podnebnih ciljev ter določbe, vezane na vzpostavitev strukture, vloge in sodelovanja z relevantnimi deležniki. V izogib podvojitvi in zagotavljanju harmonizacije z ostalimi pravnimi akti je predviden tudi prenos določb, ki naslavljajo podnebne vsebine iz Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).

Zaradi hitrih in intenzivnih vplivov podnebnih sprememb moramo naše aktivnosti še pospešiti. Ker gre za prepleteno področje ukrepanja ter veliko ravni odzivanja MOP podpira tovrstna posvetovanja in jih prepoznava kot odlično priložnost za odprtje širše razprave. Tudi v prihodnje bomo morali skupaj delovati v smeri razumevanja zmogljivosti okolja v povezavi z družbenimi, prostorskimi in gospodarskimi procesi, ki morajo temeljiti na naravnem ravnovesju.