Izzivi trajnostnega turizma v Sloveniji, ki jih v Strategiji razvoja slovenskega turizma naslavljamo, izhajajo med drugim tudi iz problematike vpliva podnebnih sprememb na turizem in s tem povezanimi ukrepi za zmanjševanje in izravnavo CO_². Če želimo v skladu z vizijo slovenskega turizma nižati odtis našega turizma, nujno potrebujemo ustrezna orodja in znanje s tega področja. S tem namenom smo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naročili ciljno raziskovalni projekt »Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma«, ki ga izvaja Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem Brežice. Projekt uspešno izvajajo priznani slovenski in mednarodni strokovnjaki s področja klimatologije in turizma. Končni rezultat projekta bo predstavljal podlago za uspešno izvedbo nekaterih ukrepov iz strategije razvoja turizma.

Namen projekta je analizirati tako projekcije vplivov podnebnih sprememb na slovenski turizem kot ponuditi orodje za ocenjevanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma. Glede zimskega turizma v raziskavi ugotavljajo, da so zaradi podnebnih vplivov tako nižje ležeča kot tudi srednje in višje ležeča smučišča zelo ranljiva. To jasno izkazuje potrebo po diverzifikaciji turizma gorskih območij, ki jo predvideva aktualna nacionalna strategija turizma. Hkrati se zaradi podaljšanja poletne sezone in umika pred vročino pričakuje premik turistov v višje ležeče lege, kar predstavlja dodatni izziv za gorska in zaščitena območja.

Pričakujemo lahko podaljšanje poletne sezone v pomladne in jesenske mesece. Outdoor, aktivnosti v naravi, zdraviliški, obalni, urbani in kulturni turizem lahko pričakujejo nadaljevanje trenda zadnjih 50-ih let: pomlad in jesen bosta na splošno vse bolj prijazni do turistov. V tem pomenu je slovenski turizem eden izmed redkih gospodarskih sektorjev, ki bo s podnebnimi spremembami pridobil. In tudi primerjalno globalno je slovenski turizem, z izjemo zimskega, eden izmed najmanj ranljivih na podnebne spremembe.

Osrednja vprašanja prilagajanja na poletno vročino v prihodnosti bodo tako:

• zagotavljanje primernih vodnih sistemov in preprečevanje pogojev, v katerih je turizem zaznan kot tekmec domačinom pri vodnih virih,
• zagotavljanje zdravja tako turistov kot turističnih delavcev za časa vročinskih valov in povečanega tveganja bolezni in alergij,
• zmanjševanje ne samo stroškov, ampak tudi okoljskega odtisa pri pričakovano povečanih potrebah po hlajenju (na primer večja uporaba geotermalne energije za hlajenje in ne zgolj ogrevanje)
• vplivi na povezane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

Ob poročilu o vplivih podnebnih sprememb od izvajalcev projekta v prihodnosti pričakujemo tudi model merjenja ogljičnega odtisa za slovenski turizem in predloge ukrepov za njegovo zmanjševanje v prihodnosti.

Nadaljuje, da je bil že do sedaj slovenski turizem osredotočen predvsem na posledice podnebnih sprememb za zimski turizem in se je s tem namenom razvijal v smeri diverzifikacije ponudbe, kot enega izmed pionirjev na tem področju pa navaja Kranjsko Goro. Kljub temu se tudi v tej občini kažejo aktualne težave, ki jih prinaša globalno segrevanje, kar zahteva širši premislek.