Na plenarni razpravi o izvajanju strategije Ekonomske komisije za Evropo pri Združenih narodih (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE) o izobraževanju za trajnostni razvoj je državni sekretar Uroš Vajgl poudaril pomembnost implementacije strategije za izobraževanje, ki bo vodila v opolnomočenje posameznikov na področju trajnostnega razvoja in posledično vplivala na njihove odločitve in širši družbeni doprinos.

Ob robu dogodka je potekalo srečanje visokih predstavnikov držav Sredozemlja o strategiji do leta 2030 glede izobraževanja za trajnostni razvoj. Državni sekretar je pri tem poudaril pomembnost sosedskega in regionalnega sodelovanja za varstvo okolja - obalnih območij in morskega okolja. Napovedal je tudi, da bo Slovenija prihodnje leto gostila 23. Zasedanje Barcelonske konvencije.

Nikozijska ministrska deklaracija o izobraževanju za trajnostni razvoj izpostavlja zaskrbljenost nad trojno planetarno krizo podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Zato spodbuja države k pospešitvi ukrepov za dosego ciljev agende 2030 skozi zelene in prehodne trajnostne prakse. Pri tem posebej spodbuja izobraževanje za trajnostni razvoj ter prenos strokovnega znanja o okoljskih problematikah v izobraževalni sistem.

Na tretjem skupnem srečanju ministrov za okolje in izobraževanje na visoki ravni je predstavil aktivnosti metodologije 'Deep Demonstration', ki je model sistemskega prehoda v krožno, regenerativno, nizkozogljično gospodarstvo v Sloveniji. S tem modelom je Slovenija zagotovila prvo inovativno okolje v EU za uvedbo sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo, katere cilj je postati primer dobre prakse za sistemski prehod v nizkoogljično gospodarstvo.

Državni sekretar je povezoval tudi razpravo o ozelenitvi gospodarstva v panevropejski regiji: naproti trajnostni infrastrukturi, ki je potekala o izzivih trajnostne infrastrukture, zlasti pri realizaciji zelenih idej in ciljev. Poudaril je pomembnost zelenega trajnostnega razvoja, ki bo prispevalo k preprečitvi porasti povprečne svetovne temperature nad 1,5 stopinje Celzija, v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. V razpravi je bila izpostavljena tudi pomembnost dostopa do javnih informacij in vključenosti vseh deležnikov, skladno z Aarhuško konvencijo in PRTR protokolom (angleško National Implementation Report). Razprava se je zaključila s pogledi o pomembnosti uravnoteženosti okoljskih, socialnih in ekonomskih pogledov pri nadaljnjem razvoju trajnostne infrastrukture. 

Potekalo je tudi zasedanje Odbora za okoljsko politiko, ki je bilo zadolženo za pripravo dokumentov in ministrske deklaracije. Zaradi odstavkov, navezujočih se na obsodbo napada Rusije nad Ukrajino in pozivov k preučitvi možnosti trajnostne obnove Ukrajine, je na zasedanju potekalo glasovanje o sprejetju deklaracije, ki jo je podprla tudi Slovenija.