Skoči do osrednje vsebine

Slovenska raziskovalka prispevala k novemu odkritju James Webb teleskopa

  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Mednarodni raziskovalni skupini je uspelo z vesoljskim teleskopom James Webb Space Telescope odkriti najbolj oddaljene kroglaste zvezdne kopice doslej.

Prof. dr. Maruša Bradač, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prejemnica prestižnega projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), je članica mednarodne raziskovalne skupine CANCUS  (angleško: Canadian NIRISS Unbiased Cluster Survey), ki ji je uspelo z vesoljskim teleskopom James Webb Space Telescope (JWST) odkriti najbolj oddaljene kroglaste zvezdne kopice doslej. Slednje so pomembne, saj jih sestavlja na milijone zvezd in lahko predstavljajo ostanke prvih in najstarejših zvezd v vesolju.

Zgodnja analiza posnetka Webbovega prvega globokega polja, na katerem so nekatere od najstarejših galaksij v vesolju, je bila objavljena v publikaciji The Astrophysical Journal Letters.

Prof. dr. Maruša Bradač je leta 2021 prejela tudi ERC projekt za uveljavljene raziskovalce z angleškim imenom »FIRSTLIGHT - Exploring Cosmic Dawn with James Webb Space Telescope«, ki ga bo izvajala na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Njena raziskovalna skupina je s posebno kamero in spektografom uspela odkriti najbolj oddaljene zvezdne kopice in s tem razkrila tančico začetka nastanka prvih zvezd.

Ob tem velikem dosežku je dejala: »Teleskop James Webb je bil narejen z namenom, da preučujemo prve galaksije, ki so nastale v vesolju. Osredotočili smo se na galaksijo »Sparkler«, ki sicer ni najbolj oddaljena, kar smo jih do sedaj opazovali, je pa sestavljena iz kroglastih zvezdnih kopic, ki so med najstarejšimi, kar jih poznamo in so nastale na samem začetku našega vesolja«.

 »Na ministrstvu smo veseli, da slovenske raziskovalke in raziskovalci sodelujejo pri tako pomembnih znanstvenih dosežkih in odkritjih, saj to kaže, da je znanstvena odličnost v Sloveniji na svetovno primerljivi ravni ter relativna majhnost naše raziskovalne skupnosti ni ovira za sodelovanje pri velikih znanstvenih odkritjih in v velikih mednarodnih raziskovalnih skupinah. Veseli smo tudi dejstva, da je pri odkritju sodelovala raziskovalka, ki se je vrnila na delo v slovenski raziskovalno organizacijo, saj si tudi na ministrstvu z aktualnimi in prihajajočimi ukrepi prizadevamo krepiti privlačnost slovenskega znanstvenoraziskovalnega sistema za slovenske raziskovalke in raziskovalce v tujini.« je dejal državni sekretar dr. Matjaž Krajnc.