Gre za ključen dokument, ki je obenem celovit pregled vseh razpoložljivih ukrepov in spodbud ter podlaga za zagotavljanje stabilnosti finančnih podpor, med drugim z opredeljeno določeno namensko porabo prispevka za obnovljive vire energije.

Zaradi nastopa podnebnih sprememb in boja proti njim se je na nivoju Evropske unije pravno doreklo usklajeno doseganje ciljev na ravni držav članic, kar se odraža pri načrtovanju politik in ukrepov tudi na področju energetike. V ta namen je bila v sklopu zakonodajnega paketa »Čista energija za vse Evropejce« (t.i. Clean Energy Package) sprejeta direktiva, ki določa obveznost države članice, da ta sprejme dolgoročni časovni načrt, v katerem mora predvideti pričakovano dodelitev podpor, pri čemer za referenco zajema obdobje vsaj petih let, v primeru težav pri proračunskem načrtovanju pa obdobje treh let.

V skladu z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je vlada zato vsaki dve leti (do 31. decembra) zavezana sprejeti dolgoročni časovni načrt doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za pet let, pri čemer pa mora vsaj za dve leti predvideti obseg sredstev, zbranih iz virov sredstev za podpore, kot so opredeljeni v omenjenem zakonu in,  obseg sredstev, ki so namenjena za posamezni ukrep za doseganje ciljev spodbujanja rabe obnovljivih virov energije,  okvirni časovni razpored in pogostost javnih pozivov, način in časovnico prerazporeditve sredstev, v kolikor ta niso porabljena v predvidenem obdobju, po potrebi pa določiti tudi vključevanje Republike Slovenije v mehanizme mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov.

Glede zelenega prehoda je razogljičenje energetskega sistema s povečano rabo obnovljivih virov nujno za doseganje podnebnih ciljev Evropske unije v letih 2030 in 2050. Neodvisno od tega pa je zaradi energetske krize in možnosti motenih dobav energentov v prihodnosti treba znižati uvozno odvisnost Republike Slovenije in povečati zanesljivost oskrbe z energijo domačega izvora.

V skladu z zakonom je vlada 23.12.2021 v okviru Letne energetske bilance za leto 2021 že sprejela nekatere vsebine, ki se zdaj celovito urejajo tudi v tem načrtu. Vsebine, ki so bile urejane z Letnimi energetskimi bilancami 2021, se ob upoštevanju aktualnih razmer na energetskih trgih in podatkih iz tekočega leta z načrtom spreminjajo in nadgrajujejo.

V načrtu je med ostalim izračun, da bo ob upoštevanju zniževanja prispevkov zaradi regulacije cen električne energije v letu 2022 zbranih 113 milijonov evrov prispevkov za obnovljive vire energije, za leto 2023 pa se načrtuje, da bo ta znesek znašal že 150 milijonov evrov.

Dokument prav tako predvideva, da bo v letu 2022 za izplačevanje podpor implementaciji uporabe obnovljivih virov energije porabili 110 milijonov evrov, za statistične prenose iz leta 2021 pa 15 milijonov evrov.

V letu 2023 so načrtovani novi izdatki, in sicer za naložbeno pomoč po novo zastavljeni shemi za samooskrbo ter za neposredno podporo proizvodnim napravam iz obnovljivih virov energije do 500 kW, nekoliko več pa tudi za statistične prenose iz leta 2022 (20 milijonov evrov).

Ministrstvo za infrastrukturo od Agencije za energijo pričakuje, da bo izvajala dva javna poziva letno za vstop v podporno shemo obnovljivim virom energije, seveda ob upoštevanju novega interventnega zakona, s katerim se ukinjajo podpore napravam za Soproizvodnjo toplote in električne energije na zemeljski plin.