Skoči do osrednje vsebine

Urejanje besedilnega in podatkovnega rudarjenja z vidika avtorskih in sorodnih pravic

  • Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo

Državni zbor bo obravnaval predlog spremembe Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (25. avgusta sprejet na Vladi), ki vključuje tudi urejanje možnosti izvajanja besedilnega in podatkovnega rudarjenja na avtorsko varovanih delih. To bo vzpodbudilo implementacijo nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence.

Služba za digitalno preobrazbo se je s svojimi  predlogi v skladu s ciljem evropske direktive 2019/790 o  avtorskih  in  sorodnih  pravicah  na  enotnem  digitalnem  trgu  in  spremembi  direktiv  96/9/ES  in 2001/29/ES zavzemala zagotoviti učinkovito in predvidljivo pravno okolje, ki bo omogočalo izvajanje besedilnega in podatkovnega rudarjenja v realnosti (BPR) v skladu z nacionalnimi prioritetami Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI) in strateškimi cilji EU na področju umetne inteligence (UI) in podatkovne ekonomije. Predvsem smo se zavzemali za odpravo pravne negotovosti za vse udeležence ter za možnost, da se BPR tudi dejansko, glede na svoje specifične lastnosti, izvaja v praksi. Glede tega je pomembno, da avtorsko delo predstavlja z vidika izvajanja BPR samo enega izmed množice vhodnih podatkov, kjer za učinkovito izvedbo ni mogoče za vsako avtorsko delo pridobiti specifično dovoljenje imetnika pravic. Prav v tem smislu razumemo tudi namen ureditve v direktivi o enotnem digitalnem trgu, ki za ta namen določa izjemo. Ta izjema mora biti prenešena v nacionalno zakonodajo na nedvoumen način, ki bo omogočal njeno izvajanje o avtorskih in sorodnih pravicah v realnosti. Slednje z vidika implementacije sistema UI, kot je definiran v NpUI, v splošnem zahteva tri osnovne zmožnosti: zajem sveta (npr. zajem diagnostičnih slik RTG), hrambo in izvedbo procesiranja (npr. gradnja modela za razpoznavo rakavih obolenj) in prikaz rezultatov rudarjenja (npr. sliko raka na konkretnem RTG posnetku).

Da bi slednje zagotovili, smo se v Službi za digitalno preobrazbo zavzemali za ureditev, ki bi omogočala te tri ključne vidike izvajanja BPR:

-  za vse deležnike, ki imajo do avtorskega dela zakonit dostop - tako za raziskovalne kot tudi za ostale namene, omogočiti tudi digitalizacijo analognih del, kjer ta še niso v digitalni obliki in možnost dostopa do del tudi na daljavo, če je to potrebno za BPR;

-  hrambo avtorskega dela, dokler je to potrebno za BPR;

- možnosti objave rezultatov BPR pri raziskavah in razvoju, če se s tem ne posega nerazumno v legitimne interese avtorja.

Ob še nekaterih drugih konkretnih predlogih, ki določajo pogoje za imetnike in uporabnike avtorskih del za namene BPR in so določeni v 57.a in 57.b členu predloga sprememb Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah želimo, da bi bila v Sloveniji možnost raziskav in razvoja ter uporabe rešitev BPR v skladu s to ureditvijo čim bolj omogočena vsem deležnikom, brez pravnih dvomov v zakonitost tovrstnega procesiranja.

Z vidika ciljev NpUI ocenjujemo, da je predlagana ureditev pomembna za nekatera prioritetna področja, kot so razvoj in uporaba jezikovnih tehnologij (npr. rešitve avtomatskega tolmačenja, razpoznave govora, generiranje teksta ...) in z njimi zagotavljanje slovenskega jezika v digitalnem okolju. Ta bo v bodoče ključen za zagotavljanje nacionalne kulturne identitete, kar je zapisano v sami viziji NpUI. Slednje predstavlja pogoj za razvoj ter uporabo (tudi komercialno) vseh novih inovativnih proizvodov in storitev na vseh področjih, saj bodo jezikovne tehnologije vse bolj uporabljene kot enotni univerzalni komunikacijski vmesnik med človekom in vse bolj digitaliziranim okoljem (npr. avtomobilom, pametnim domom, pametnimi napravami, internetom stvari – IoT, aplikacijami za dostop do e-storitev prek mobilne naprave/tablice, pametno trgovino …). Poleg tega bo predlagana ureditev pomembna za inovativne rešitve z uporabo UI tudi na drugih prioritetnih področjih, kot so zdravje, trajnostna pridelava hrane in okolje ter urejanje prostora. To bo prineslo dobrobit za prebivalstvo, javni sektor in gospodarstvo, posebej pa tudi za inovativna podjetja, ki razvijajo rešitve UI v Sloveniji.