Naš pogled je že uprt v naslednje obdobje, ko bodo na mizi predvsem nadaljnji predlogi sprememb ključnih zakonov s področja notranjih zadev, Policije in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve (pripravljamo sploh prvi zakon o inšpektoratu), nadaljevanje priprave migracijske politike, pa tudi večje dobave opreme za policijo. Glavno vodilo pri našem delu na vseh področjih pa ostajata vladavina prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Načrti v naslednjem obdobju – spremembe zakonodaje

V zakonodajnem postopku je že predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembo na področju investicijskega vzdrževanja policijskih uprav, na podaljšanje roka za izpolnitev zakonsko določene obveznosti glede pridobitve višje strokovne izobrazbe, na vzpostavitev nacionalne poklicne kvalifikacije policist in na širitev skupine oseb, ki ne morejo sodelovati v pomožni policiji. V nadaljevanju pa bomo pripravili dodatne spremembe tega zakona, ki se bodo nanašale zlasti na postopek imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije, direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada ter na pridobitev in prenehanja položaja v policiji.

V pripravi je (sploh prvi) Zakon o Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve. Zakon bo urejal načela delovanja, organizacijo, naloge in pooblastila inšpektorata, pravice ter posebnosti delovno-pravnih razmerij javnih uslužbencev inšpektorata in druga vprašanja, povezana z njegovim delovanjem.

Pripravljamo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje. Z njim bomo uredili normativne podlage za povračilo škode lastnikom zemljišč za obdobje od poteka 24 mesecev od postavitve ograje na meji do datuma njene odstranitve. Vzpostavili bomo evidenco izvedenih mejnih kontrol potnikov, v kateri bodo določeni namen in obseg obdelave ter hrambe osebnih podatkov.

Pripravili bomo nov in sodoben Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, saj je trenutno veljavni še iz leta 2005. Poenostavili in pohitrili bomo postopke priznanja začasne zaščite ter jasneje uredili pravice prosilcev za začasno zaščito.

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije nameravamo med drugim zagotoviti učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz njenih temeljnih zakonskih dolžnosti, in natančneje urediti posamezne mehanizme nadzora nad njenim delom.

Z Zakonom o detektivski dejavnosti bomo med drugim celovito uredili dopustne oblike dela detektivov, celovitejše uredili pristojnosti, organizacijo in delovanje zbornice, nadgradili ureditev strokovnega nadzora nad delom detektivov in postopek pritožb zoper delo detektivov.

Načrti v naslednjem obdobju – oprema

Poleg rednih nabav opreme za nemoteno delovanje ministrstva in organov v sestavi načrtujemo tudi nekatere večje nabave. Med njimi je večnamenski transportni helikopter, katerega dobava je predvidena do konca oktobra 2023.

Za policijo načrtujemo nakup dveh patruljnih čolnov v obdobju 2023–2026. Naš cilj je popolnitev flote patruljnih čolnov policije in zagotavljanje operativne sposobnosti policije na morju.

Letos je predvidena dobava še 150 prevoznih sredstev v skupni vrednosti 6,2 milijona evrov. Gre med drugim za motorna kolesa, specialna patruljna osebna vozila, civilna osebna vozila, civilna specialna patruljna vozila, specialna intervencijska kombinirana patruljna vozila ter civilna kombinirana vozila za prevoz oseb in tovora.

Načrti v naslednjem obdobju – zaščita žrtev kaznivih dejanj

Skupaj z Ministrstvom za pravosodje bomo pripravili strategijo in akcijski načrt za boljše delovanje verige in sistema podpore ter zaščite žrtev kaznivih dejanj spolnega nasilja v praksi – s tem namenom bomo na MNZ ustanovili tudi posvetovalno telo. V policiji žrtve obravnavajo še posebej skrbno in občutljivo, jim nudijo pomoč in nasvete, po opravljenem razgovoru jih seznanijo z možnostmi in različnimi oblikami pomoči ter jih napotijo na ustrezne strokovne službe.

Obravnava tega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja nasilja v družini je ena prednostnih nalog in razmišljanj za morebitno spremembo zakonodaje. V Sloveniji namreč v povprečju na leto beležimo od pet do sedem umorov v intimno partnerskih odnosih – femicidov. To pomeni, da je za ženske dom najbolj nevaren kraj. A skoraj dve tretjini tovrstne kriminalitete se zgodi, ko povzročitelj ni bil prijavljen, zato so prijave zelo pomembne. Enako pomembna je preventiva, saj se v tretjini primerov zgodijo takšni zločini takrat, kjer je bilo na videz storjeno vse. Zato je potreben premislek, kaj sistemsko lahko še storimo za zaščito žrtev.