Ustanovitev Medresorske delovne skupine za pripravo dodatnih ukrepov za ureditev oskrbe s pitno vodo prebivalcev Slovenske Istre

Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za pripravo dodatnih ukrepov za ureditev oskrbe s pitno vodo prebivalcev Slovenske Istre. Medresorska delovna skupina bo spremljala razmere na področju oskrbe s pitno vodo prebivalcev Slovenske Istre; pripravljala dodatne ukrepe za omilitev situacije na področju oskrbe s pitno vodo prebivalcev Slovenske Istre; usklajevala in usmerjala celovito in sprotno informiranje prebivalcev Slovenske Istre ter informiranje širše javnosti. Pri izvajanju nalog bo sodelovala s predstavniki lokalnih skupnosti, ki so povezane z zadevno problematiko in vladi poročala o svojem delu, končno poročilo o izvedbi nalog pa pripravila po zaključku aktivnosti.

Skupino sestavljajo vodja skupine mag. Matej Skočir, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in člani: Bojan Dejak, MOP; Tomaž Primožič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Robert Drobnič. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo; mag. Darko But, Ministrstvo za obrambo; Klavdija Štimec, Ministrstvo za finance.

Imenovanje in razrešitev članov nadzornega sveta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije

Vlada je v nadzorni svet Stanovanjskega sklada Republike, za preostanek mandatnega obdobja, od 3. 9. 2022 do 18. 5. 2024, imenovala Suzano Emeršič. Vlada je izdala tudi odločbo o razrešitvi mag. Vide Borovinšek z mesta članice nadzornega sveta sklada, ki je podala odstopno izjavo. Za mandatno dobo štirih let, od 2. 9. 2022 do 1. 9. 2026, z možnostjo ponovnega imenovanja, je vlada kot predstavnika uporabnikov storitev gospodarske službe imenovala Matjaža Juvančiča.

Akt o ustanovitvi stanovanjskega sklada kot javnega sklada med drugim določa, da ima nadzorni svet pet članov, ki jih na predlog ministra imenuje vlada: dva predstavnika ministrstva, ki sta strokovnjaka s stanovanjskega področja oziroma področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja in graditve stanovanjskih objektov; enega predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, ki je strokovnjak za računovodsko in finančno področje; enega predstavnika zaposlenih v gospodarski družbi in enega predstavnika uporabnikov storitev gospodarske družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

Imenovanje revizijske družbe za revidiranje izkazov poslovanja in letnega poročila Stanovanjskega sklada Republike Slovenije

Vlada je na predlog nadzornega sveta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije imenovala revizijsko družbo Valuta, družba za revizijo d. o. o., Maribor s pooblaščeno revizorko Aleksandro Adorjan za revidiranje izkazov poslovanja in letnega poročila sklada, za poslovna leta 2022, 2023 in 2024. Zakon o javnih skladih med drugim določa, da mora letno poročilo sklada pregledati pooblaščeni revizor. Sklad je izvedel evidenčno naročilo in po izvedenem pregledu prejetih ponudb kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo Valuta.

Odgovor na zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti členov Zakona o vodah

Vlada je sprejela Odgovor na zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega in petega odstavka, prve in tretje alineje šestega odstavka ter sedmega odstavka 199.b člena in prvega odstavka, prvega stavka drugega odstavka in petega odstavka 199.e člena Zakona o vodah, ki jo je vložilo Vrhovno sodišče RS. Predmet presoje so posamezne določbe novele Zakona o vodah (ZV-1C), ki za nazaj urejajo plačilo nadomestila za vodno pravico (2005-2013). Gospodarski družbi je bilo naloženo plačilo na podlagi posredovanih podatkov. Iz zahteve izhaja, da ni izkazana javna korist povratne veljave zakona, da gre za poseg v pridobljene pravice ter da poseg ni sorazmeren. Kot je obširno pojasnjeno že v obrazložitvi predloga ZV-1C, so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz 155. člena Ustave RS za uveljavitev povratne veljave posameznih določb ZV-1C.

Novela ZV-1C je bila pripravljena kot izvedba popravljalnih ukrepov v zvezi z revizijo Računskega sodišča RS o izvajanju Zakona o vodah za leti 2009 in 2010. Vlada ocenjuje, da je v postopku priprave ZV-1C bila ustrezno presojana javna korist za povratno veljavo zakona, in sicer tako, da se čim bolj uresničuje načelo enakosti in primerljivosti med posameznimi kategorijami zavezancev zlasti glede na čas neplačevanja, uvaja pa take načine poravnav teh obveznosti, ki bodo čim manj obremenili gospodarske subjekte ob istočasno vsaj delnih plačilih v državni proračun.

Ne gre za novo dajatev, kot trdi vlagatelj zahteve. V Zakonu o vodah, ki je začel veljati 10. avgusta 2002, je v prvem odstavku 6. člena določena obveznost plačila za rabo vode. ZV-1C s plačili za nazaj ne posega v že pridobljene pravice. Ustrezno je izkazan tudi javni interes, hkrati je bil poseg nujen, saj plačila za vodne pravice ni bilo mogoče urediti za nazaj drugače, kot z zakonom. Vlada ustavnemu sodišču predlaga, da naj glede zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti ugotovi, da četrti in peti odstavek, prva in tretja alineja šestega odstavka ter sedmi odstavek 199.b člena in prvi odstavek, prvi stavek drugega odstavka in peti odstavek 199.e člena Zakona o vodah niso v neskladju z ustavo.

Ocena ustavnosti in zakonitosti členov Uredbe o vodovarstvenem območju za vodonosnik Ljubljanskega polja, Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah

Vlada je sprejela Odgovor na dopolnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 22. in 23. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, četrtega odstavka 32. člena Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, 74. člena in 76. člena Zakona o vodah. Ustavno sodišče RS je pobudo že sprejelo v obravnavo ter odločilo o zahtevi za začasno zadržanje ter zadržalo izvrševanje 22. in 23. člena uredbe do končne odločitve. Pobudnik v dopolnitvi pobude navaja dodatne argumente, s katerimi predvsem utemeljuje pravočasnost in poudarja močno izražen evropski element svoje pobude.

Ne drži pobudnikova trditev, da uvrstitev aktivnih snovi na seznam aktivnih snovi, ki jih je prepovedano uporabljati na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I), pomeni, da je vse druge aktivne snovi, ki niso na seznamu, dovoljeno uporabljati. V Sloveniji je dovoljeno uporabljati samo aktivne snovi v fitofarmacevtskih sredstvih (FFS), odobrene za uporabo v Sloveniji z veljavno odločbo o registraciji. Aktivne snovi, ki jih ne odobri Evropska komisija, se ne morejo uvrstiti na seznam in se kot FFS ne smejo uporabljati nikjer v Sloveniji, ne samo na VVO I.

Na seznam FFS, ki so prepovedana za uporabo na VVO I, so uvrščene samo tiste aktivne snovi, ki so sicer ustrezno registrirane in jih vsebujejo dovoljena in registrirana FFS, vendar bi pomenile nevarnost spiranja v podzemno vodo.

Vlada ustavnemu sodišču predlaga, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zavrže oziroma ugotovi, da 22. in 23. člen Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, četrti odstavek 32. člena Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih ter 3. točka tretjega odstavka 74. člena in prvega odstavka in 2. točka drugega odstavka 76. člena Zakona o vodah niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.