Skoči do osrednje vsebine

Poročilo o okolju 2022

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Vlada je sprejela Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022. Poročila o okolju nastajajo ciklično, praviloma vsake štiri leta, z njimi pa spremljamo stanje narave in okolja, sledimo izvajanju začrtane državne politike njunega varstva ter načrtujemo politike okolja in druge povezane politike.

Poročilo sestavljajo štirje sklopi, in sicer prikaz stanja delov okolja (vode, zrak, narava, tla, podnebje, morje); druge vsebine, povezane s stanjem okolja  (ravnanje z odpadki, hrup in sevanja v okolju, biotehnologija, degradirana območja, nesreče v okolju); presečne vsebine s povezanimi področji (gospodarstvo, energetika, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, promet, zdravje, kemikalije) ter druge presečne vsebine (izobraževanje in ozaveščanje, sodelovanje z javnostjo, mednarodno sodelovanje, izvajanje okoljskih programov, javne službe varstva okolja, poraba sredstev in njihovi viri). Poglavja so zasnovana tako, da poleg prikaza stanja na posameznem področju opišejo tudi z njimi povezane okoljevarstvene in druge ukrepe, prihodnje izzive in predloge za izboljšano delovanje.

Glede stanja okolja so ključna sporočila Poročila o okolju v Republiki Sloveniji v 2022:  

  • da je stanje okolja v Sloveniji generalno gledano zadovoljivo, kar je posledica načrtne okoljske politike in celovite okoljske zakonodaje ter boljšega poznavanja virov onesnaževanja in pritiskov na okolje;
  • zmanjšali so se izpusti onesnaževal v zrak, vode in tla. Nezadovoljivo stanje je značilno le za posamična, manjša območja ali za posamične onesnaževalce. Glede stanja voda nezadovoljivo stanje zadeva kemijsko stanje dela vodnih teles podzemnih voda in trend količinskega obnavljanja podzemne vode. Glede kakovosti zraka nezadovoljivo stanje zadeva lokalno onesnaženje zraka z ozonom. Glede stanja tal je čezmerno onesnaženje značilno za posamične lokacije;   
  • v preteklih letih so bila okrepljena prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti ki se odražajo tudi na stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. A bo treba za doseganje dolgoročnih ciljev glede ohranjanja vrst in habitatnih tipov, dogovorjenih v EU, še okrepiti ciljne ukrepe in tudi okrepiti sistem spremljanja stanja;
  • glede odpadkov se nadaljuje trend boljšega ravnanja z njimi, povečan je delež ločeno zbranih odpadkov in njihova predelava. Izziv ostaja zmanjšanje količine odpadkov oziroma ravnanje z njimi na način, da bodo uporabni kot sekundarne surovine;
  • glede hrupa se število ljudi izven urbanih območij, ki so izpostavljeni hrupi cestnega prometa zmanjšuje oziroma se bistveno ne spreminja glede hrupa železniškega prometa. Izziv ostaja zmanjšanje števila ljudi, ki so ob cestah v urbanih območjih izpostavljeni čezmernemu hrupu v nočnem času,
  • glede sanacije okoljsko degradiranih območij poročilo prvič prikaže zametke izvajanja sistemskega in celovitega sistema prepoznavanja, ocenjevanja onesnaženosti, načrtovanja in izvedbe sanacijskih del in spremljanja stanja po izvedeni sanaciji,
  • najbolj zaskrbljujoči so trendi kazalcev okolja, ki prikazujejo stanje podnebja. Zanje je značilen neugoden (65 %) oziroma glede doseganja ciljev nezadosten trend razvoja (35 %).

Poročilo prvič podrobno prikaže ekološki odtis, ki je v kombinaciji z biokapaciteto visoko sintezni kazalec stanja okolja, ki pa se še premalo uporablja pri načrtovanju in izvajanju politik, ki pomembno vplivajo na stanje okolja (mobilnostna, energetska, prehranska, gozdno-lesna). Ta kazalec tudi nastavi ogledalo prebivalcem Slovenije, ki smo raven razvoja dosegli in ga vzdržujemo oziroma višamo na račun netrajnostne rabe virov. Na podlagi poročila lahko izpostavimo ključne prihodnje izzive okoljske politike. Med posamičnimi področji sta to obvladovanje podnebnih sprememb, še posebej prilagajanje nanje, in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na sistemski ravni pa ostaja prihodnji izziv bolj odločno in s podatki podprto vključevanje okoljskih in podnebnih ciljev v načrtovanje in izvajanje politik sektorjev, ki pomembno vplivajo na okolje in podnebje: energetika, promet, industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, graditev in turizem. Doseganje okoljskih in podnebnih ciljev je treba razumeti kot skupni cilj, saj robne pogoje njihovemu razvoju postavlja prav stanje okolja. Gledano širše pa bo treba gospodarski in družbeni razvoj umestiti v okvire zmogljivosti planeta, saj je od tega odvisna uresničitev okoljske vizije »dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«.