Solidarnostni sklad Evropske unije (SS EU) omogoča, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici ali regiji. Evropska unija prizadeti državi povrne sredstva iz sklada za del javnih izdatkov, namenjenih odpravi posledic naravne nesreče oziroma uvedbo izrednih ukrepov.

Pragovi za odobritev pomoči

Evropska zakonodaja določa pragova za naravne nesreče, ko lahko država zaprosi za pomoč, in sicer za večje naravne nesreče na nacionalnim nivoju mora celotna neposredna škoda presegati 3 milijarde evrov oziroma 0,6 % bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete države, pri čemer se uporabi nižja od obeh vrednosti. Za manjše regionalne naravne nesreče pa mora celotna neposredna škoda presegati 1,5 % bruto domači prihodek (BDP) NUTS 2 regije.

Evropska komisija je na spletni strani javno objavila izračun pragov za upravičenost do prejema pomoči posamezne države v letih 2020 in 2021. Uradnega podatka o pragu za leto 2022 Evropska komisija trenutno še ni objavila.

Postopki prijave

Za koordinacijo ministrstev pri pridobitvi in izvrševanju finančnega prispevka iz sklada je pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V prvi fazi bo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pripravila oceno neposredne škode na podlagi podatkov posameznih resorjev. Na podlagi ocene skupne neposredne škode, ki jo je povzročila naravna nesreča, bo gospodarsko ministrstvo pripravilo vlogo za pomoč iz sklada ter jo posredovala Evropski komisiji. Predpisan rok za predložitev vloge je 12 tednov od nastanka prve škode zaradi naravne nesreče.

Višina pomoči in upravičeni ukrepi

Država prejme pomoč ob večjih naravnih nesrečah kot enkratni finančni prispevek, in sicer 2,5 % pomoči za del skupne neposredne škode pod pragom večje nesreče ter 6 % višine pomoči za del škode, ki presega prag škode večje nesreče.

Do sofinanciranja iz sklada so upravičeni naslednji ukrepi:

• ponovna usposobitev infrastrukture in naprav na področju energetike, vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;
• zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb za zadovoljitev potreb prizadetega prebivalstva;
• zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepov za varstvo kulturne dediščine;
• ureditev prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli, po potrebi v skladu z ekosistemskimi pristopi, ter takojšnjo obnovo prizadetih naravnih predelov, da bi preprečili takojšnje učinke zaradi erozije tal.