Projekt LIFE bober izvajata skupaj Slovenija (vodilni partner: Lutra; partner: Gozdarski inštitut Slovenije) in Hrvaška (partnerji: Univerza v Zagrebu; Gozdarska fakulteta; Muzej Ivanić-Grada) s ciljem celovite obravnave območja, ki ga je naselil bober ter ozaveščati prebivalce o njegovem pomenu. Območje projekta pokriva celoten obstoječi in potencialni življenjski prostor vrste v obeh državah. Projekt bo zagotovil informacije o življenju bobra, ki poudarjajo njegov pozitiven vpliv na okolje ter na ta način zagotovil ustreznim zainteresiranim stranem in opredeljenim ciljnim skupinam ustrezne informacije, kar bo pripomoglo k izboljšanju javnega mnenja ter sprejemanju bobra v svojem okolju.

Partnerji projekta bodo skozi projektne aktivnosti organizirali izobraževanja za lokalne prebivalce, kmete, lovce, ribiče in lastnike zemljišč ter iskali rešitve za sobivanje z bobrom. Za šole pripravljajo naravoslovne dneve »Bobrarije«. Priročnik o bobrih za preprečevanje negativnih učinkov bobrov bo predstavil najboljšo prakso in tehnike upravljanja z bobrom, prenesene z Norveške in drugih držav EU. S prikazom zaščite dreves z mrežami in posebej pripravljeno barvo ter zaščito posevkov z ustrezno električno ograjo na izbranih kmetijah, gozdovih, potokih spodbujajo tehnike upravljanja z bobri za zmanjšanje konfliktov med človekom in bobrom. Posebne delavnice organizirajo za ocenjevalce škod in ostale deležnike, vključene v sistem izplačevanja odškodnin. Pripravljena bo potujoča razstava o bobru, več publikacij ter film o bobru. Izvedeno bo modeliranje trenutne in pričakovane razširjenosti življenjskega prostora bobra ter ocena ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev.

Evropski bober je uvrščen na Direktivo o habitatih, zato je Slovenija zanj dolžna ohranjati ugodno ohranitveno stanje. Pojavlja se v porečju Kolpe, Sotle, Drave, Mure in Save. Območje, kjer je bober prisoten, se še vedno širi, s tem pa se krepi tudi njegova številčnost.

Bober je živel v Slovenji vsaj 100.000 let, preden je bil v 18. stoletju iztrebljen. Po uspešni naselitvi leta 1996 na Hrvaškem se bober vrača tudi v vzhodno Slovenijo. Bober danes postaja ena ključnih vrst vodnih ekosistemov, ki s svojo aktivnostjo spreminja značaj rek in potokov, povečuje pestrost habitatov, kar ugodno vpliva tudi na številne rastlinske in živalske vrste. Številne od teh vrst so danes redke in ogrožene, mokrišča pa so med najhitreje izginjajočimi ekosistemi na globalni ravni in tudi v Sloveniji. Aktivnosti bobra v urbani in kmetijski krajini pa so za lastnike pribrežnih zemljišč pogosto konfliktne, predvsem zaradi objedanja in podiranja dreves, kopanja rovov in brlogov, kar lahko povzroči posutje brežin, škode na poljščinah, predvsem na koruzi, gradnje jezov in zato poplavljanja obvodnih površin. S hitro populacijsko rastjo in širjenjem življenjskega prostora vrste se število konfliktnih primerov povečuje.

Več informacij o projektu LIFE bober