Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 9. redne seje vlade s področja Ministrstva za okolje in prostor

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Vlada Republike Slovenije je na 9. redni seji sprejela štiri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor (MOP).

Informacija Ministrstva za okolje in prostor glede problematike oskrbe prebivalstva slovenske Istre s pitno vodo

Vlada se je seznanila z informacijo Ministrstva za okolje in prostor glede problematike oskrbe prebivalstva slovenske Istre s pitno vodo. Ministrstvo za obrambo pa bo pripravilo načrt dopolnilne oskrbe s cisternami.

Trenutno stanje na Rižani in Dragonji, ki prispeva dobro polovico potreb po vodi v sistemu Rižanskega vodovoda, je bistveno slabše od doslej najbolj sušnih let (2003, 2007, 2012). Vremenske napovedi niso ugodne, redki deževni dnevi lahko zgolj omilijo hidrološko stanje.

Rižanski vodovod je že zmanjšal porabo na 360 litrov na sekundo. Do nadaljnjega so izklopljeni zalivalni sistemi na javnih zelenicah; zaprti tuši na vseh plažah; izklopljene fontane in vodni motivi na javnih površinah ter pitniki; prepovedano je zalivanje zelenic in pranje avtomobilov (izjema so avtopralnice, ki za pranje uporabljajo reciklirano vodo); komunalna podjetja smejo drevesa in cvetlične grede zalivati samo iz možnih vodnih zajetij in drugih vodnih virov; prepovedano je pranje dvorišč in polnjenje bazenov. Dobava določenim industrijskim uporabnikom (Luka Koper) je omejena na higienske potrebe zaposlenih in obiskovalcev.

Vlada upošteva dve možnosti nadaljnjega razvoja v letošnjem poletju:

  • zmerno poslabšanje stanja z dodatnimi omejenimi redukcijami na posameznih krakih sistema za prebivalstvo ter popolno prepovedjo vode za industrijske uporabnike in kmetijstvo;
  • postopno kaskadno poslabšanje stanja po posameznih tednih, ki bi zahtevalo stalne redukcije vode za prebivalstvo z obveznim prekuhavanjem vode do prvega večjega jesenskega deževja.

Pripravljena je tudi na skrajni scenarij, ki bi pomenil izpade večine omrežja s kontaminacijo vodovodnih cevi in hidravlično degradacijo sistema, zaradi česar bi bila potrebna vodooskrba s cisternami za večino prebivalstva. Pogoj za to je vzpostavljen normalni pritisk v sistemu z akumulacijo Kubed na povprečni ravni.

Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z regionalnimi deležniki pripravilo predloge za izboljšanje situacije v treh različnih časovnih horizontih:

  • takojšnje ukrepanje za omilitev krize v letošnjem poletju,
  • ukrepi v tekočem letu za prihodnje obvladovanje situacije
  • trajna rešitev z izgradnjo robustnega sistema v kraškem zaledju z ustreznimi količinami vode za Rižanski vodovod.

Takojšnji ukrepi za omilitev situacije

  1. V pripravi je načrt dopolnilne oskrbe s cisternami.
  2. Direkcija RS za vode izda začasno dovoljenje za uporabo Vanganelskega jezera in drugih manjših zajetij za druge, predvsem kmetijske rabe.
  3. MOP bo, če bo treba, v okviru svojih pristojnosti iz Zakona o vodah izdal sklep, ki bo potrdil Program Rižanskega vodovoda o prekinitvah dobave.
  4. MOP bo, če bo treba, odredil interventna sredstva za nakup potrebne opreme iz Sklada za vode (do zneska 500.000 evrov) ter skrbel za informiranost javnosti o omejitvi posebnih rab vode.
  5. Informiranje prebivalstva: Rižanski vodovod tiska zloženko z informacijami o racionalni rabi vode ter ravnanju ob redukcijah za vsa gospodinjstva.

Dolgoročno in srednjeročno ukrepanje

V zadnjem desetletju je Slovenija zgradila vodovodne sisteme v vseh z vodo deficitarnih slovenskih regijah v vrednosti več kot milijardo evrov. Pobuda je bila povečini na strani lokalne samouprave. MOP ima za trajno rešitev (v roku 4-5 let) predvidena sredstva v Programu evropske kohezijske politike.

Za večjo angažiranost političnih dejavnikov slovenske Istre pri zasnovi in izvedbi projekta je MOP že oblikoval delovno skupino strokovnjakov in regionalnih deležnikov, ki proučuje naslednje sklope ukrepov:

  • možnost povečanja dobave iz Kraškega vodovoda z aktiviranjem četrte vrtine v Klaričih in izvedbo potrebnih hidravličnih izboljšanj na obstoječem sistemu do Rodika;
  • razširitev hranilnih sistemov na obali tako za potrebe pitne vode kot druge rabe vode, ki bi povečala prilagodljivost sistema Rižanskega vodovoda;
  • povečanje ponovne uporabe vode s čiščenjem odpadnih voda za na primer namene zalivanja in pranja javnih površin;
  • snemanje sistema Rižanskega vodovoda z namenom detekcije najšibkejših točk izgub vode in njihove sanacije;
  • pregled aktivnosti poteka Državnega prostorskega načrta Suhorca in predlogi variantnih dolgoročnih rešitev (Klariči in Malni).

Sprememba Uredbe o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev. 

S spremembo se odpravljajo napake in pomanjkljivosti dosedanje uredbe, z namenom boljše preglednosti določb, ki bodo predvsem dobrodošle upravljavcem novih srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev. Sprememba nima vpliva na pogoje obratovanja obstoječih srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev.

Deveto nacionalno poročilo po Konvenciji o jedrski varnosti

Vlada se je seznanila z Devetim nacionalnim poročilom po Konvenciji o jedrski varnosti in z razširjenim povzetkom poročila v slovenskem jeziku. Ravno tako je vlada pooblastila Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), da poročilo v angleškem jeziku predloži sekretariatu Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Deveto slovensko poročilo po Konvenciji o jedrski varnosti obsega obdobje od leta 2019 do 2022. Zaradi pandemije covid-19 prejšnji osmi pregledovalni sestanek ni bil izveden, saj se je celoten proces ustavil na začetku 2020.

Poročilo je osredotočeno na opis jedrske varnosti edine slovenske Jedrske elektrarne Krško (JEK), za katero URSJV ocenjuje, da je v tem obdobju varno obratovala, saj niso bile ugotovljene nobene posebne težave oziroma odstopanja.

V tem poročevalskem obdobju se je izvajanje po-fukušimskega nacionalnega akcijskega načrta ter znotraj tega izvajanje Programa nadgradnje varnosti (PNV) JEK praktično zaključilo z izvedbo vseh prvotno načrtovanih izboljšav PNV. Poleg tega bo JEK kmalu zaključil z izgradnjo suhega skladišča izrabljenega goriva, ki še poteka in prav tako spada med izzive prejšnjega pregledovalnega sestanka. Suho skladišče z zunanjo ureditvijo in vso potrebno infrastrukturo bo predvidoma dokončano v drugi polovici leta 2022.

Poročilo obravnava še določene druge relevantne teme, kot so načrtovanje dolgoročnega obratovanja elektrarne, spodbujanje varnostne kulture, redno izvajanje mednarodnih strokovnih pregledov v JEK ter tudi izkušnje elektrarne z odzivom na pandemijo covid-19.

Pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist Mačkovci

Vlada je sklenila Pogodbo o ustanovitvi služnosti v javno korist z lastnikom parcele št. 1294 v katastrski občini Kuštanovci. Vlada je za podpis pogodbe pooblastila generalnega direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije Tomaža Petka.

Na podlagi Zakona o državnem geodetskem referenčnem sistemu se lahko zaradi zagotovitve javne koristi lastninska pravica na nepremičnini, na kateri je stabilizirana državna geodetska točka, omeji s služnostjo v javno korist ter se ustanovi na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti ali z odločbo geodetske uprave.

Ker je na nepremičnini – parceli št. 1294 v katastrski občini 56-Kuštanovci, stabilizirana horizontalna državna geodetska točka z oznako 13-1-387-Z0, je treba na navedeni nepremičnini zaradi zagotovitve javne koristi ustanoviti služnost v javno korist. Lastnik nepremičnine je sprejel ponudbo geodetske uprave za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist.

Video posnetek izjave po novinarski konferenci