Skoči do osrednje vsebine

Na neformalnem srečanju ministrov za okolje tudi o okoljskih posledicah vojne v Ukrajini

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan se udeležuje neformalnega srečanja ministrov za okolje, ki v okviru češkega predsedovanja Svetu EU od včeraj poteka v Pragi. Včeraj so ministri razpravljali o mednarodnih vidikih biotske raznovrstnosti, prilagajanju na podnebne spremembe ter okoljskih posledicah vojne v Ukrajini. Zasedanje se danes zaključuje z razpravo o mednarodnih podnebnih pogajanjih ter pripravah na letošnje zasedanje pogodbenic novembra v Egiptu.

Razprava o biotski raznovrstnosti se je osredotočala na pogajanja o globalnem okviru za biodiverziteto (Global Biodiversity Forum -GBF) po letu 2025, ki bo predvidoma sprejet na drugem delu zasedanja pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (COP15 The Convention on Biological Diversity -CBD) decembra letos. GBF bo prispeval k uresničitvi vizije za leto 2050 »Živeti v sožitju z naravo«. Operativni cilji GBF upoštevajo ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in se naslavljajo preko varstva biotske raznovrstnosti, obnove ekosistemov in njihove trajnostne rabe in delitve koristi rabe genskih virov. Neformalna razprava ministrov, ki se bo nadaljevala na jesenskem zasedanju sveta za okolje, je naslovila pospešitev mednarodnih pogajanj, saj na tehnični ravni še ni doseženega zadostnega napredka. Minister Brežan je poudaril, da Slovenija podpira in se zavzema za sprejem ambicioznih ciljev in meni, da mora EU še naprej voditi z zgledom. Poudaril je, da je »v luči pogajanj treba okrepiti podporo državam v razvoju, tako v obliki finančnih mehanizmov, kot tudi za razvoj zmogljivosti za večjo mobilizacijo drugih virov.«

V nadaljevanju so ministri razpravljali o okoljskih vplivih vojne v Ukrajini. Ministrom se je pridružil tudi ukrajinski minister za okolje Ruslan Strilets, ki je orisal dolgoročne okoljske posledice ruske vojaške agresije, uničeno okoljsko in vodno infrastrukturo, onesnažen zrak zaradi goreče infrastrukture, uhajanje škodljivih kemikalij v podtalnico in posledično širjenje nalezljivih bolezni, kot tudi skrbi glede jedrske varnosti. V luči nedavne donatorske konference v Luganu v Švici so ministri za okolje izrazili solidarnost s prebivalci Ukrajine ter podali jasno podporo za takojšnje ukrepanje za naslovitev okoljskih posledic vojne. Pridružitev Ukrajine evropskemu finančnemu mehanizmu LIFE (ki je namenjen financiranju okoljskih in podnebnih ukrepov) predstavlja prvi korak, ki mu bodo sledili številni drugi. Tudi minister Brežan je potrdil nadaljevanje slovenske pomoči in podpore Ukrajini na različnih ravneh.

V okviru razprave o prilagajanju na podnebne spremembe so se ministri osredotočili na razpravo o ukrepih, povezanih z varovanjem in trajnostnim upravljanjem voda, narave ter tal. Veljavne strategije EU na teh področjih dopolnjuje nedavno objavljen predlog zakonodaje o obnovi narave, Komisija pa načrtuje tudi nov predlog zakonodaje o zdravih tleh, ki bo prav tako naslavljal vidike prilagajanja podnebnim spremembam. »Znanstvene napovedi kažejo, da bodo posledice podnebnih sprememb v Sloveniji v prihodnosti še bolj izrazite, zato bo uvajanje vseh ukrepov, zlasti pa na naravi temelječih, ključno, če želimo negativne trende obrniti,« je poudaril minister Brežan. Naslavljanje okoljskih izzivov in uvajanje trajnostnih praks v ostale politike, zlasti kmetijstvo, je prav tako pomemben vidik, ki ga bo v prihodnje treba še krepiti.

Zasedanje se danes zaključuje z razpravo o mednarodnih podnebnih pogajanjih ter pripravah na podnebno konferenco, ki bo potekala novembra v Egiptu (COP27). Letošnje zasedanje naj bi doseglo napredek zlasti glede blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe, izgub in škod ter podnebnega financiranja. Ena izmed osrednjih tem bo tudi poglobljena implementacija zavez s prejšnjega zasedanja v Glasgowu (COP26). Kot je poudaril minister Brežan, si bo Slovenija še naprej prizadevala za uresničevanje zavez za zmanjšanje emisij skladno s cilji Pariškega sporazuma. Implementacija Glasgowskega podnebnega pakta je nujna, če želimo, da ostane Pariški cilj omejitve segrevanja dosegljiv. Poleg napredka na področju blaženja in prilagajanja, bo treba še naprej naslavljati vse vidike podnebnega financiranja, kar bo na letošnjem, tako imenovanem afriškem COP-u še zlasti pomembno za države v razvoju.