Skoči do osrednje vsebine

Dograjena čistilna naprava Rogaška Slatina za boljše okolje

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Matej Skočir je z županom Občine Rogaška Slatina Brankom Kidričem in direktorjem Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina OKP mag. Bojanom Piršem predal namenu dograjeno čistilno napravo Rogaška Slatina. Investicija bo trajno pripomogla k varovanju vodnih virov, podtalnice in biotski raznovrstnosti.

Državni sekretar Matej Skočir je izrazil zadovoljstvo, da občina sledi cilju boljšemu stanju okolja, saj se bo z »ustreznim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda zmanjšala količina direktnih izpustov v okolje, ki se danes ob večjih nalivih preliva v vodotok Sotle, zaradi česar se bo izboljšala tudi njena kakovost.« Ter še posebej poudaril: »Izboljšanje sistema čiščenja odpadnih vod v porečju Sotle zato ne predstavlja samo komunalni projekt v ožjem smislu, ampak bo s svojim učinkom na celotno porečje omogočil nadaljnji turistični razvoj teh krajev ter s tem povezane investicije prebivalcev v turistične objekte in druge dejavnosti.«

Župan Občine Rogaška Slatina je uvodoma opomnil, da »celoten projekt obsega nadgradnjo čistilne naprave za 3500 populacijskih enot, ki je prvotno bila zgrajena leta 2003 za občini Rogaška Slatina in Rogatec, v vmesnem času pa se je pokazala potreba za nadgradnjo, in pomembnejši del je izgradnja sistema za čiščenje blata.« in dodal, da »bo v polnosti sistem obratoval čez približno šest mesecev.«

Projekt je bil financiran v okviru pogodbe o sofinanciranju, Ministrstvo za okolje in prostor sofinancira izvedbo del v skupni vrednosti dobrih 971 tisoč evrov, od tega znaša podpora Evropske unije dobrih 777 tisoč evrov in nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna dobrih 194 tisoč evrov.

Projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode v Rogaški Slatini je eden izmed 56 okoljskih projektov, ki so sofinancirani iz Dogovora za razvoj regij tekoče finančne perspektive Evropske kohezijske politike v Sloveniji. Njihova skupna vrednost je 296 milijonov evrov, od tega 175 milijonov evrov evropskih sredstev.

Dogovor za razvoj regij je dodatni instrument iz tako imenovanih teritorialnih pristopov evropske kohezijske politike, med katere sodijo tudi projekti iz »Celostnih teritorialnih naložb« v mestnih občinah in projekti iz »Lokalnega razvoja, ki ga vodi Skupnost« oziroma Lokalne akcijske skupine v podeželskih občinah. Cilj teh projektov je, da spodbudijo občine, ustanove, podjetja, društva in druge zainteresirane na nekem lokalnem območju, da se med seboj povežejo in oblikujejo skupno razvojno vizijo in aktivno sodelujejo pri njenem uresničevanju.