Vlada kmetom namenila več kot 2 milijona evrov zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo, in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok določa upravičence, pogoje in postopke za dodelitev finančnega nadomestila upravičencem za nadomestilo stroškov zaradi dviga cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo. Sredstva iz tega odloka se dodelijo v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini in sicer iz proračuna RS v višini 2,161 milijona evrov.

Kmetijski sektor je namreč zaradi ruske agresije na Ukrajino utrpel hude posledice, saj visoke cene energije in energentov vplivajo na povečanje proizvodnih stroškov, ki imajo za posledico tudi dvig cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo.

Upravičenci do finančnega nadomestila po tem odloku so nosilci tistih kmetijskih gospodarstev, ki so nekrivdno zašla v težak finančni položaj zaradi visokih cen energentov.

Podrobnejši pogoji upravičenca za pridobitev finančnega nadomestila:

• fizična ali pravna oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost na ozemlju Republike Slovenije ter je bil za leto 2021 upravičen do vračila trošarine za energente, ki se dokazljivo porabijo za kmetijsko mehanizacijo, kot je to opredeljeno v Zakonu o trošarinah ter Pravilniku o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. da je v letu 2022 oddal zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022;
• ima v zbirni vlogi prijavljena zemljišča dejanske rabe grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
• je za leto 2021 prejel vračilo trošarine za kmetijsko mehanizacijo v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, in pravilnikom, ki ureja način vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Ne glede na prej navedeno je lahko vračilo trošarine za leto 2021 prejel tudi član kmetije, katere nosilec je upravičenec;
• je imetnik transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo; in
• na dan uveljavitve tega odloka nima neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov.

Finančna pomoč se dodeli na hektar zemljišča, glede na dejansko rabo, in znaša:

• 6,67 evra za površine njive (1100), njive za rejo polžev (1150), jagode na njivi (1170), trajnih rastlin na njivskih površinah (1180), rastlinjaka (1190), rastlinjaka s sadnimi rastlinami (1192), matičnjaka (1212), trajnega travnika (1300), hmeljišča v premeni (1161), ekstenzivnega sadovnjaka (1222), travinj z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi (1320), začasnih travinj (1131) in kmetijskega zemljišča v pripravi (1610);
• 14 evrov za površine vinograda (1211), intenzivnega sadovnjaka (1221), hmeljišča (1160), oljčnika (1230) ali ostalih trajnih nasadov (1240).

Najnižji znesek dodeljenega finančnega nadomestila znaša 40 evrov na upravičenca.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, na podlagi podatkov iz uradnih evidenc izda informativno odločbo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem odpremila informativne odločbe najpozneje do 30. septembra 2022.

Vlada namenila 15 milijonov evrov za primarno kmetijsko proizvodnjo zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno kmetijsko proizvodnjo, in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok določa upravičence, pogoje in postopke za dodelitev finančnega nadomestila upravičencem za nadomestilo stroškov zaradi dviga cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva iz tega odloka se dodelijo v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini in sicer iz proračuna RS v višini do 15 milijonov evrov.

V zadnjem letu so se namreč stroški v kmetijski proizvodnji iz različnih vzrokov (povišanje cen zemeljskega plina, vojna v Ukrajini…) močno zvišali. Ocene Kmetijskega inštituta Slovenija (Vir: Modelske kalkulacije) kažejo, da so se stroški pridelave pšenice povečali iz 578 evrov/ha v letu 2021, na 937 evrov/ha po začasnih podatkih za leto 2022. Podobne stopnje so zabeležene tudi pri ostalih poljščinah, nekoliko manj pa pri trajnih nasadih. Vzrok za to je predvsem rast cen gnojil, ki so se po velikih povišanjih že konec leta 2021, dodatno močno povišale še v letu 2022. Primerjava stroškov gnojil za leto 2021 in začasnimi podatki za leto 2022 iz Modelskih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije kažejo, da so se skupni stroški povečali za več kot 150 milijonov evrov.

Upravičenci do finančnega nadomestila po tem odloku so nosilci kmetijskega gospodarstva, katerih kmetijsko gospodarstvo je nekrivdno zašlo v težak finančni položaj zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, in sicer:

• fizične ali pravne osebe, ki so v letu 2022 oddale zbirno vlogo, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022;
• so imetniki transakcijskega računa, ki na dan uveljavitve tega odloka nimajo neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov;
• če uveljavljajo zemljišča dejanske rabe trajnega travnika (1300), morajo za te površine imeti obtežbo najmanj 0,9 glave velike živine na hektar na dan 1. februar 2022.

Finančna pomoč se dodeli v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in znaša:

• 31,73 evra za površine trajnega travnika (1300), travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi (1320), ekstenzivnega sadovnjaka (1222), hmeljišča (1160), trajnih rastlin na njivskih površinah (1180), vinograda (1211), matičnjaka (1212), intenzivnega sadovnjaka (1221), oljčnika (1230), jagod na njivi (1170) in ostalih trajnih nasadov (1240);
• 63,46 evra za površine njive (1100), začasnega travnika (1131), njive za rejo polžev (1150), hmeljišča v premeni (1161), rastlinjaka (1190), rastlinjaka s sadnimi rastlinami (1192) in kmetijskega zemljišča v pripravi (1610).

Najnižji znesek dodeljenega finančnega nadomestila znaša 50 evrov na upravičenca. Podpora se izplača torej samo kmetijam, ki prejmejo vsaj 50 evrov podpore. S tem se izloči kmetije, ki proizvajajo v glavnem za lastno porabo. Omejitev skupnega izplačila na največ 35.000 evrov, ki je določena v Sporočilu Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (UL C št. 131 I z dne 24. 3. 2022, str.1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), pa zniža izplačila največjim prejemnikom.

Nadalje se podpora izplača samo za tisto trajno travinje, kjer znaša obtežba travojedih živali na trajnem travinju vsake kmetije vsaj 0,9 glav živine (GVŽ). S tem podporo natančneje usmerimo k kmetijam, ki imajo na trajnem travinju večje stroške gnojil in trajno travinje izrabljajo bolj intenzivno.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem odpremila informativne odločbe najpozneje do 30. septembra 2022.

Vlada namenila dobrih 6.000 evrov za pomoč morskim gospodarskim ribičem zaradi visokih cen energentov

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu stroškov v ribištvu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za pogon ribiških plovil, in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok določa finančno nadomestilo stroškov v ribištvu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za pogon ribiških plovil, upravičence, podrobnejše pogoje in postopek dodelitve finančnega nadomestila. Sredstva iz tega odloka se dodelijo v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini iz proračuna RS. Glede na podatke ministrstva, pristojnega za ribištvo, je do sredstev upravičenih 14 upravičencev, višina skupne finančne pomoči pa je 6.251 evrov.

Sprejeti odlok omogoča začasno pomoč morskim gospodarskim ribičem, ki so v preteklem koledarskem letu prejeli povračilo trošarin za pogonska goriva, ki se uporabljajo za pogon plovil v gospodarskem ribolovu. Pomoč se izplača za dva meseca na podlagi podatkov iz evidence trošarinskih zavezancev Finančne uprave RS (FURS) za preteklo koledarsko leto, in sicer 20 centov za liter porabljenega pogonskega goriva.

Upravičenec do finančnega nadomestila mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• za leto 2021 je prejel vračilo trošarine za energente ki se v okviru opravljanja dejavnosti porabijo za pogon ribiških plovil v skladu z Zakonom o trošarinah;
• razpolaga z vsaj enim aktivnim ribiškim plovilom, za katerega mu je izdano veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov. Aktivnost posameznega ribiškega plovila se dokazuje z vsaj enim oddanim ladijskim dnevnikom za to plovilo za tekoče koledarsko leto;
• je imetnik transakcijskega računa, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• na dan uveljavitve tega odloka nima neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov.

Podatke o izpolnjevanju pogojev pridobi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja iz evidence rešenih zahtevkov za vračilo trošarine, seznama izdanih dovoljenj za gospodarski ribolov in zbirke podatkov o oddanih ladijskih dnevnikih, s katero upravlja ministrstvo, pristojno za ribištvo.

Finančno nadomestilo na upravičenca znaša 0,20 evra na liter goriva. Izračuna se tako, da se količina porabljenega goriva iz rešenih zahtevkov za vračilo trošarine FURS za leto 2021 pomnoži z zneskom 0,20 evra in se dodeli za 1/6 leta oziroma obdobje dveh mesecev.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem odpremila informativne odločbe najpozneje do 30. septembra 2022.

Stališče Republike Slovenije k Predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2022/109 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2022/109 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.

Republika Slovenija je preučila predlog uredbe in mu ne namerava nasprotovati. Republika Slovenija podpira Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2022/109 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.

Uredba Sveta (EU) 2022/109 s 27. januarja 2022 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije določa začasni celotni dovoljeni ulov (TAC) za severne kozice (Pandalus borealis), določa nični TAC za sardona (Engraulis encrasicolus) in kvoto za rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) za zadevne države članice oz. dokler se zadevne članice ne dogovorijo o končni notranji dodelitvi znotraj Unije. Ko bo izid razprav znan, bodo službe Komisije Svetu predložile delovni dokument, v katerem bodo določene ustrezne ribolovne možnosti. Svet bo nato moral določiti ustrezne ribolovne možnosti, preden se 30. junija 2022 konča obdobje uporabe prvotne dodelitve.

Predlog uredbe sicer ne zadeva slovenskega ribištva.