V okviru skupine EUMED – zavezništva sredozemskih držav EU, v katerem je članica tudi Slovenija, je španska stran kot ključne teme za obravnavo poudarila razmere v luči pandemije in vojne v Ukrajini ter vpliv obeh na gospodarstvo mediteranskih držav. Sogovornika sta namenila poseben poudarek  širitveni politiki EU in evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana, pri čemer se  je v. d. generalne direktorice Škrilec zavzela za čimprejšnjo dodelitev statusa kandidatke za članstvo tudi za Bosno in Hercegovino. Izpostavila je pomen verodostojnosti širitvene politike EU, ki mora ostati v ospredju tudi v kontekstu novih političnih pobud, kot je ideja o vzpostavitvi Evropske politične skupnosti.

Glede prihodnosti Evrope sta generalna direktorja poudarila pomen uresničevanja predlogov, ki izhajajo iz dialoga z državljani. Obravnavala sta napredek na evropski ravni pri soočanju z migracijskimi tokovi, reformo schengenskega območja in odpravljanje ovir pri njegovem delovanju (nadzor na meji), odnose EU z južnim sosedstvom in Latinsko Ameriko. Predvsem slednji dve bosta tudi med ključnimi zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami predsedovanja Svetu EU, ki ga bo v drugi polovici 2023 prevzela Španija.