Skoči do osrednje vsebine

Zaključek zasedanja Pomožnih teles Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja

Zaključila so se dvotedenska pogajanja na 56. zasedanju dveh pomožnih delovnih teles Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) – Pomožnega telesa za izvajanje (angleško: Subsidiary Body for Implementation - SBI) in Pomožnega telesa za znanstveno in tehnološko svetovanje (angleško: Subsidiary Body for Scientific and Technological Advice - SBSTA).

V času zasedanja so pogodbenice na tehnični ravni dosegle napredek na skoraj vseh ključnih področjih, tj. na področjih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter glede podnebnega financiranja, kar omogoča dobre temelje za nadaljevanje pogajanj na Podnebni konferenci, ki bo potekala novembra letos v Egiptu (COP27).

Na področju blaženja podnebnih sprememb Evropska unija, vključno s Slovenijo, poudarja jasno potrebo po implementaciji Glasgowskega podnebnega pakta, ki narekuje prednostno ukrepanje za zmanjševanj emisij v kritičnem desetletju do leta 2030. Pogodbenice so zbližale mnenja in razumevanje glede naslednjih korakov na globalni ravni za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, z delom pa bodo nadaljevale na COP27. V zvezi s tržnimi in ostalimi mehanizmi (člen 6 Pariškega sporazuma) so pogodbenice po dolgotrajnih pogajanjih dosegle dogovor glede zaključkov zasedanja, ki bodo omogočili poglobljeno razumevanje možnosti operacionalizacije teh mehanizmov in dajejo podlago za delo med zasedanji pomožnih delovnih teles in COP27.

Glede prilagajanja na podnebne spremembe so pogodbenice nadaljevale delo na dvoletnem programu o globalnem cilju za prilagajanje in dosegle napredek v smeri določitve procesa za oceno napredka pri doseganju omenjenega. Na področju preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgube ali škode (angleško: loss and damage) povezane s podnebnimi spremembami, so se pogodbenice dogovorile o nadaljevanju pogovorov glede razvoja institucionalnih oblik za naslovitev tega področja. V okviru pogajanj je potekal tudi prvi dialog, ki je vzpostavil razpravo med pogodbenicami, relevantnimi organizacijami in deležniki glede ureditev za financiranje dejavnosti povezanih s tem področjem.

EU in njene države članice so največje svetovne donatorice javnih finančnih sredstev za naslavljanje podnebnih sprememb, saj zagotavljajo vsaj tretjino svetovnega javnega podnebnega financiranja. V okviru pogajanja pa smo ponovno izpostavljali nujo po uskladitvi vseh finančnih tokov s cilji doseganja podnebne nevtralnosti in odpornosti družbe ter gospodarstva na posledice podnebnih sprememb.

Potekal je tudi prvi tehnični dialog v okviru pregleda globalnega stanja (angleško: Global stocktake) izvajanja Pariškega sporazuma, na katerem so svoje poglede in stališča na trenutno stanje izvajanja poleg pogodbenic predstavili tudi predstavniki nevladnih organizacij, civilne družbe in drugih mednarodnih organizacij. Deležniki so se strinjali, da morajo rezultati pregleda globalnega stanja služiti kot vir informacij za okrepljeno podnebno ukrepanje in ambiciozne Nacionalno določene prispevke za zmanjševanje emisij ter Dolgoročne podnebne strategije.