Skoči do osrednje vsebine

Pojasnilo za izvajanje novega Zakona o urejanju prostora do sprejema podzakonskih aktov

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS št. 199/21; ZUreP-3), ki je začel veljati 31. decembra 2022 in se je začel uporabljati 1. junija 2022, je v 339. členu določeno, da Vlada RS izda izvršilne (podzakonske) predpise iz svoje pristojnosti v šestih mescih od uveljavitve zakona (do 30. junija 2022), minister pa podzakonske akte iz svoje pristojnosti v devetih mesecih od uveljavitve zakona (do 30. septembra 2022).

Večina podzakonskih predpisov je v zaključni fazi priprave in bodo sprejeti in objavljeni v Uradnem listu RS v zakonsko določenem roku. Za večino podzakonskih predpisov (razen Uredbe o prostorskem informacijskem sistemu in Pravilnika o merilih za določitev komunalno opremljenega nepozidanega stavbnega zemljišča) je že zaključena javna obravnava in so v fazi medresorskega usklajevanja. 

Ocenjujemo, da bosta v uradnem listu v kratkem objavljena  Pravilnik o lokacijski informaciji in Pravilnik o povprečnih stroških obstoječe komunalne opreme na osnovi povprečnih stroškov obstoječe komunalne opreme na enote mere in izračunu komunalnega prispevka na podlagi nadomestnih podlag.

Za premostitev  vrzeli med začetkom uporabe ZUreP-3 in uveljavitvijo vseh podzakonskih predpisov je v ZUreP-3 v končnih določbah urejeno podaljšanje veljavnosti oziroma uporabe podzakonskih aktov sprejetih na podlagi prejšnjih zakonov.

V primeru, kadar ZUreP-3 določene obveznosti in upravne postopke, dokumentacijo, potrdila predpisuje drugače, kot to določajo določeni podzakonski predpisi, ki se še uporabljajo, ali pa ti  podzakonski predpisi tega niti ne urejajo, se neposredno uporabijo določbe ZUreP-3, kot novejšega predpisa višje ravni.

Posamezne vsebine, pri katerih bi lahko prihajalo do vprašanj glede izvajanja določb zakona, do sprejema podzakonskih predpisov

Lokacijska informacija v povezavi s potrdilom o namenski rabi prostora po ZUreP-2

Po ZUreP-3 občine ne izdajajo več potrdila o namenski rabi prostora, ampak je podatek o namenski rabi prostora sestavni del lokacijske informacije. V skladu s četrtim odstavkom 279. člena ZUreP-3 je v zahtevku lahko navedeno, katere vsebine mora vsebovati lokacijska informacija. Če bo občina prejela vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi prostora naj to vlogo šteje kot vlogo za lokacijsko informacijo, ki vsebuje samo podatek o namenski rabi prostora, podatek o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora in predkupni pravici občine.

Načrtovanje in prijava začetka gradnje/priglasitev začasnega skladiščnega objekta

Gradbeni zakon (GZ-1) v drugem odstavku 9. člena določa obveznost prijave začetka gradnje na pristojno občino za začasne skladiščne objekte in enostavne stavbe. Po prvem odstavku 156. člena GZ-1 je prijavo enostavnih stavb odložena do vzpostavitve eGraditve (1. januarja 2024).

GZ-1 določa, da se za določitev podrobnejših meril in pogojev postavitve začasnih objektov pripravi Pravilnik o začasnih objektih. Pravilnik o začasnih objektih (Uradni list RS, št. 79/22), ki  že velja, v prehodnem obdobju (do sprejema Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih za gradnjo objektov, ki bo določal tudi obliko obrazca prijave začasnega skladiščnega objekta) določa tudi potrebne podatke, ki jih je treba navesti v prijavi začasnega skladiščnega objekta.

Pri prijavi začetka gradnje je treba upoštevati določbe 284. člena ZUreP-3, Ta določa, da občina v 15 dneh od prejema obrazca prijave začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta (kar šteje kot priglasitev v skladu z 284. členom ZUreP-3) izda soglasje k priglašenemu posegu v prostor, če je ta skladen s prostorskimi izvedbenimi akti. Če občina soglasja v tem roku ne izda se šteje, da je priglašen poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi akti. Soglasje k priglašenemu posegu v prostor mora, pred izdajo, potrditi občinski urbanist (četrti odstavek 46. člena ZUreP-3). Ker sedmi odstavek 284. člen ZUreP-3 določa, da se kot evidentiranje začetka gradnje šteje soglasje občine k priglašenemu posegu, se za datum  prijave začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta šteje datum izdanega soglasja občine oziroma petnajsti dan od priglasitve začasnega skladiščnega objekta, če občina soglasja ne izda. 

Soglasje občine k manjši rekonstrukciji

V zvezi z izvajanjem manjše rekonstrukcije  GZ-1  v prvem odstavku 139. člena določa, da se do sprejema nove Uredbe o razvrščanju objektov, manjša rekonstrukcija šteje za rekonstrukcijo. Navedeno pomeni, da se določbe glede manjše rekonstrukcije do sprejema Uredbe o razvrščanju objektov še ne uporablja, izvedba take gradnje pa je rekonstrukcija za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje in pridobiti uporabno dovoljenje.

Zato se tudi soglasja občine, v skladu z šestim odstavkom 284. člena ZUreP-3, glede skladnosti manjše rekonstrukcije, ki pomeni manjše povečanje prostornine ali prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ne pridobiva do sprejema Uredbe o razvrščanju objektov.

Odmera komunalnega prispevka

V skladu z devetim odstavkom 296. člena ZUreP-3 so 1. junija 2022 prenehali veljati vsi občinski programi opremljanja ter odloki o merilih in odmeri komunalnega prispevka, izdani na podlagi predpisov veljavnih pred ZUreP-2. Občine, ki do 1. junija 2022 niso sprejele podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, bodo v skladu z določbo 297. člena ZUreP-3 do sprejetja teh, za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo dolžne uporabljati nadomestne podlage in pravila za odmero in izračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Nadomestne podlage in pravila določa 231. člen ZUreP-3, podrobneje pa bodo določene z novim pravilnikom, ki bo nadomestil trenutno veljavnega.  Do sprejema in uveljavitve novega pravilnika  se kot nadomestna podlaga uporablja Pravilnik o povprečnih stroških obstoječe komunalne opreme na enoto mere in izračunu komunalnega prispevka na podlagi nadomestnih podlag (Uradni list RS, št.  66/18 in 99/21 - ZUreP-3).

Nosilci urejanja prostora

Drugi odstavek 41. člena ZUreP-3 določa, da so državni nosilci urejanja prostora, ne glede na druge zakone, le ministrstva, ki skrbijo za enotno zastopanje vseh resornih javnih interesov. Seznam državnih nosilcev urejanja prostora bo ministrstvo objavilo v prostorskem informacijskem sistemu.

Nadaljevanje začetih postopkov priprave OPN in OPPN

Tretji odstavek 298. člena ZUreP-3 določa, da se postopki priprave prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUreP-2 končajo po določbah ZUreP-2. Za občinske prostorske akte (OPN - občinski prostorski načrti in OPPN - občinski podrobni prostorski načrti) navedeno velja za primere, ko je že sprejet sklep o začetku priprave prostorskega akta. Za sprejet sklep o pripravi se šteje, ko je ta sprejet s strani župana in objavljen v uradnem glasilu in uveljavljen. Objava sklepa v uradnem glasilu ni zgolj v funkciji (naknadnega) obveščanja javnosti o že sprejetem oziroma veljavnem aktu župana, temveč gre za njegov konstitutivni element.

Podobna določba je tudi v 299. členu ZUreP-3, ki določa, da se postopki lokacijske preveritve, začeti pred začetkom uporabe ZUreP-3, končajo po določbah ZUreP-2. Pri lokacijski preveritvi začetek postopka ni definiran s sprejetim sklepom, vendar pa ministrstvo meni, da se za začetek postopka lahko šteje, ko je pobuda z elaboratom oddana na pristojno občino.