Skoči do osrednje vsebine

Začetek zasedanj pomožnih teles okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja - priprava na COP27

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Med 6. in 16. junijem v Bonnu v Nemčiji poteka 56. zasedanje dveh stalnih delovnih teles Okvirne konvencije Združenih narodov (ZN) o spremembi podnebja – Pomožnega telesa za izvajanje (angleško Subsidiary Body for Implementation-SBI) in Pomožnega telesa za znanstveno in tehnološko svetovanje (angleško Subsidiary Body for Scientific and Technological Advice-SBSTA).
Nagovor Patricie Espinosa, izvršne sekretarke Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja

Nagovor Patricie Espinosa, izvršne sekretarke Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja

1 / 2

Namen zasedanja je nadaljevanje in nadgradnja dela, ki se je začelo na 26. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (angleško UN Climate Change Conference of the Parties-COP26) in pripravi na COP27, ki bo potekalo novembra 2022 v Sharm El Sheikhu v Egiptu. EU in države članice, med njimi Slovenija, si bomo prizadevali za doseganje čim večjega in enakomernega napredka na področjih blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe, ter glede podnebnega financiranja.

Zasedanje je temelj za pogajanja in odločitve za COP27, zlasti glede blaženja, prilagajanja na podnebne spremembe, izgub in škod ter podnebnega financiranja. Ena izmed osrednjih tem je tudi poglobljena implementacija zavez, sprejetih na COP26. Zasedanja pa se udeležujejo predstavniki Ministrstva za okolje in prostor.

Na prvem dnevu zasedanja je uvodoma udeležence še zadnjič v tej vlogi nagovorila Patricia Espinosa, izvršna sekretarka Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je poudarila pomen političnih usmeritev za uspešno nadaljevanje mednarodnih podnebnih pogajanj. Doseganje cilja omejitve segrevanja ozračja na 1,5 stopinje, h kateremu smo se zavezali na zadnjem zasedanju COP26, bo zahtevalo krepitev podnebne ambicije na podlagi upoštevanja najnovejših znanstvenih dognanj.

EU in države članice, med njimi Slovenija, si bomo prizadevali za doseganje čim večjega in enakomernega napredka na področjih blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe, ter glede podnebnega financiranja. Pri tem bo EU spodbujala, da vse nadaljnje ukrepanje temelji na znanstveni podlagi, predvsem poročilih Mednarodnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), kot je zadnje izdano Poročilo o blaženju podnebnih sprememb 3. delovne skupine IPCC letos aprila (v angleščini). EU bo v mednarodnih podnebnih pogajanjih poudarjala pomen implementacije zavez v kritičnem obdobju do leta 2030, za katerega si je EU zastavila ambiciozen cilj zmanjševanja emisij za vsaj 55 % in je trenutno v fazi revizije podnebno-energetske zakonodaje za dosego tega cilja.