Člani Odbora za spremljanje PRP so predstavniki ministrstev in vladnih služb, ekonomskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja ter lokalnih skupnosti, tudi na področju okolja in enakost spolov. V odboru je zastopanih 34 različnih deležnikov oziroma članov.

Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020 za leto 2021

Odbor za spremljanje PRP je potrdil predlog Letnega poročila o izvajanju PRP 2014-2020 za leto 2021. Slovenija se pri črpanju sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) uvršča v samo povprečje držav članic EU. Na ravni celotnega PRP 2014-2020 je bilo do konca decembra 2021 skupaj odobrenih 78 % in izplačanih 62 % vseh razpoložljivih sredstev. Razpoložljiva sredstva za to programsko obdobje so se sicer povečala iz 1,2 na 1,5 milijarde evrov, saj se je obdobje izvajanja podaljšalo za dodatni dve leti, do konca leta 2022, pri čemer se bodo izplačila nadaljevala še vse do konca leta 2025. Od začetka izvajanja je bilo objavljenih že 110 javnih razpisov v višini 752 milijonov evrov. Uspešno je bila zaključena tudi osma kampanja oddaje zbirnih vlog. Samo v letu 2021 je bilo podprtih 280 novih mladih prevzemnikov. Do konca lanskega leta je bilo s projekti PRP 2014-2020 ustvarjenih 1410 delovnih mest na slovenskem podeželju.

Več o dosežkih izvajanja PRP 2014-2020 do konca leta 2021 si lahko preberete v publikaciji.

Dvanajsta sprememba PRP 2014–2020

Odbor za spremljanje je obravnaval tudi predlog 12. spremembe PRP 2014–2020 in sprejel mnenje, da je predlog omenjenega dokumenta primeren za pošiljanje v potrditev Evropski komisiji.

Razlogi za predlagano spremembo PRP 2014-2020 so zaključevanje programskega obdobja (skupaj s prehodnim obdobjem), razmere zaradi epidemije COVID-19, vojna v Ukrajini, draženje energentov, surovin in materialov ter občasno motene distribucijske poti.

Zaradi majhnih ostankov sredstev na posameznih ukrepih, ki ne zadostujejo za izvedbo še kakšnega javnega razpisa, se le-ta v večini prenašajo na podukrepa 4.1 in 4.2 in bodo namenjena izgradnji skladišč, hladilnic in druge za distribucijo potrebne infrastrukture (za omilitev posledic motenih dobavnih poti) ter na krožno gospodarstvo, kjer bodo sredstva namenjena uvajanju OVE, za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Del sredstev iz ukrepov M1 – Prenos znanja in informiranje ter M2 – Svetovanje bodo v celoti prenešena na podukrepa za izvajanje EIP projektov M16.2 in 16.5 za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij s poudarkom na okoljskih vsebinah, ki vspodbujajo inovativnost in prenos znanja do končnega uporabnika.

Informacija glede priprave Strateškega načrta SKP 2023-2027

Vlada Republike Slovenije je predlog strateškega načrta potrdila konec lanskega leta, ko je bil tudi posredovan v presojo Evropski komisiji.

Konec meseca marca smo s strani Evropske komisije prejeli pripombe na predlog strateškega načrta. Od sredine maja poteka intenzivno usklajevanje z Evropsko komisijo, v katerega so vključeni tudi ključni slovenski strokovnjaki za različna področja. Naš cilj je, da se skupaj v partnerskem sodelovanju, pripravi dopolnjen predlog strateškega načrta, ki bo odgovoril na pripombe Evropske komisije in bo hkrati sprejemljiv za naše partnerje. V predlogu dokumenta smo po dolgem usklajevanju v lanskem in letošnjem letu uspeli uravnotežiti tako cilje reforme skupne kmetijske politike kot tudi naše nacionalne posebnosti, zato si v tej fazi ne želimo velikih sprememb, ampak stremimo predvsem k prilagoditvam in izboljšanju besedila.

V okviru priprave strateškega načrta poteka tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo se trenutno usklajuje z mnenjedajalci. Ko bo Ministrstvo za okolje in prostor podalo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga strateškega načrta na okolje, se bo pričela tudi javna razgrnitev okoljskega poročila in samega dokumenta.