V uvodnem nagovoru je državni sekretar izpostavil pomen čebelarstva v Sloveniji. Dodal je, da je Slovenija čebelarska dežela, naša kranjska čebela pa eden od nacionalnih simbolov, na katere smo zelo ponosni. Predaja čebelnjaka ga je zelo veselila »Izredno sem vesel, da na osnovni šoli pod okriljem Čebelarskega društva Podbrežje-Duplek deluje čebelarski krožek. Prenos znanja in izkušenj na mlajše generacije je temelj, da se tradicija čebelarstva in skrb za čebele prenašata iz roda v rod.«

Izpostavil je tudi pomen opraševalcev pri prehranski varnosti. Epidemija covida-19 nam je namreč pokazala, da to ni nekaj samoumevnega. Pomembno vlogo bodo igrali tudi pri prehodu na trajnostno kmetijstvo. »Živimo v času, ko nas pestijo ekstremne vremenske razmere v obliki suš in poplav. Naš planet, ki si ga delimo vsi, se spopada z vse hujšimi vremenskimi spremembami. Naravi ni mar za meje, ki jih je postavil človek. Ogroženi smo vsi – ljudje, živali in okolje. Vsi ti elementi narave smo neločljivo povezani in eden brez drugega ne moremo preživeti.«

Osrednja tema letošnje obeležitve svetovnega dne čebel so mladi in čebelarstvo. Slovenija, kot pobudnica razglasitve svetovnega dne čebel, želi v letošnjem letu, ko je evropsko leto mladih, pozornost nameniti mladim, ki bodo skrbniki planeta in se soočali z vedno večjimi izzivi tudi na področju preskrbe s hrano in varovanja okolja. Zato se morajo mladi zavedati pomena opraševalcev, njihove zaščite in učenja veščin čebelarjenja, ki se pomembno prenašajo iz roda v rod. Temu so namenjeni tudi čebelarski krožki, ki so organizirani v okviru Čebelarske zveze Slovenije. Delujejo na prostovoljni osnovi, od leta 2008 pa so dejavnosti čebelarskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah podprte s sredstvi Javne svetovalne službe čebelarstva. Leta 2021 se je po vsej Sloveniji izvajalo 119 krožkov, vključenih pa je bilo približno 1491 mladih.