V nadzor je trenutno vključenih 23 kmetij na območju Koroške s skupaj 60 hektarji kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi uporabili okoli 510 ton omenjene bele snovi. Na območju Savinjske doline in Kozjansko Obsoteljskega konca Slovenije raba sadri podobni snovi ni bila opažena na kmetijskih zemljiščih. Na Gorenjskem so bile na podlagi prijav v nadzor vključene tri kmetije iz Rateč in Godešiča, vendar kmetovalci izkazujejo nabavo apnenega apna z računi in analiznimi izvidi.

IRSKGLR je 18. 3. 2022 prejel prijavo Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) o domnevno nedovoljenem posipavanju s sadri podobno snovjo na kmetijskih zemljiščih občine Slovenj Gradec in Dravograd ter v nadaljevanju tudi Mislinje. Zato je inšpektorat iz območne enote Celje opravil pregled gnojenja na 22 kmetijskih gospodarstvih ter odvzel sadri podobno snov iz sedmih kupov, ki so bili skladiščeni v okviru kmetij. Analize opravlja Kmetijski inštitut Slovenije. Do sedaj je bilo prejetih sedem analiz vzorcev, v šestih od sedmih pa so bile bistveno presežene vrednosti svinca glede na dovoljene mejne vrednosti iz Pravilnika o kakovosti mineralnih gnojil (Uradni list RS, št. 105/2006). V vseh vzorcih je bil prisoten tudi krom.

Koordinacija med inšpekcijskim službami in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poteka na lokalni in državni ravni. Tako je bil 7. 4. 2022 organiziran sestanek med IRSKGLR, IRSOP ter Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer so inšpekcije sprejele zavezo, da bodo vsak v okviru svojih pristojnosti vodile postopke zoper domnevne kršitelje in se medsebojno obveščale.  

IRSOP na začetku te verige nadzira industrijske obrate, ki proizvajajo sadro kot proizvod ali odpadek ter koncesionarje, ki odvažajo odpadke na za to primerne deponije. Pri tem sodelujejo tudi s policijsko upravo.

IRSKGLR nadzira dobro kmetijsko prakso pri gnojenju v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in zakonom o kmetijstvu, ki določata, da se kmetijska zemljišča lahko gnoji samo s primernimi gnojili in ne z nevarnimi snovmi, ki bi onesnaževala ali degradirala kmetijska zemljišča.

IRSKGLR je pričel z vzorčenjem tudi tistih zemljišč, kjer so kmetje že zaorali snov v zemljo. V ta namen sta bila organizirana tudi dva sestanka med Uradom glavne inšpektorice, območno enoto Celje in predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije za vzorčenja in opravljanje analiz in sicer 7. in 11. 4. 2022. Rezultate bo IRSKGLR skušal dobiti v najkrajšem možnem času, in če bo prišlo do prekoračitev vrednosti težkih kovin ali drugih onesnaževal v tleh, bo zadevo odstopil tudi UVHVVR. Skladiščeni kupi sadre, za katere je dokazano, da so industrijski odpadek, bodo na podlagi upravnih odločb IRSKGLR odpeljali za to pooblaščeni prevozniki, pod nadzorom inšpekcije in v sodelovanju z IRSOP. Povsod tam, kjer bo ugotovljena uporaba nedovoljenih snovi, ki niso gnojilo, pač pa industrijski odpadek, bo IRSKGLR uvedel prekrškovne postopke.

UVHVVR bo na podlagi zbranih informacij o dejanski rabi kmetijskih zemljišč, kjer je bil raztrosen industrijski odpadek ter rezultatov zemljine odvzetih s strani IRSKGLR, naredila oceno tveganja, na podlagi katere se bo odločila o nadaljnjih ukrepih v zvezi z ustreznostjo kmetijskih pridelkov s teh površin za namen uporabe za prehrano ljudi oziroma krme za živali.

Ministrstvo je v reševanje te problematike vključilo tudi Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, ki bo na lokalnem nivoju v postopku sanacije zaradi uporabe sadre na kmetijskih zemljiščih sodelovala z Javno službo kmetijskega svetovanja (JSKS). Kmetje, ki so na svojih kmetijskih zemljiščih uporabili sadro in jim bo v postopku analiziranja tal določena presežena mejna vrednost težkih kovin v tleh, se bodo lahko obrnili na izpostavo službe v Slovenj Gradcu, kjer jim bomo na osnovi rezultatov analiz, tehnologije pridelave na kmetiji, kot tudi posameznem analiziranem zemljišču, pomagali pripraviti usmeritve, ki bodo prispevale k nadaljnjim možnostim pridelave varne hrane na teh zemljiščih. V primeru preseženih mejnih vrednosti težkih kovin v tleh, bodo v JSKS nadaljnje ukrepe na teh zemljiščih usmerjali s svetovanjem tehnoloških ukrepov (npr. setev ustreznih vrst rastlin, …), ki so bili pripravljeni za kmete pri sanaciji oziroma nadaljnjih možnostih kmetovanja  na območju Zgornje Mežiške doline. Seveda pa se lahko na JSKS obrnejo tudi vsi ostali uporabniki sadre, kjer mejne vrednosti ne bodo presežene, da kljub temu preučijo rezultate in tudi na teh zemljiščih pridelavo tehnološko usmerimo tako, da bo pridelava nemoteno tekla tudi v prihodnje. Tako bodo vse aktivnosti JSKS na tem območju usmerjene v zagotavljanje tehnoloških ukrepov za zmanjšanje neželenih posledic uporabe sadre na kmetijskih zemljiščih.