Minister je v nagovoru predstavil ukrepe in pomoči kmetov ob okrevanju po epidemiji covid-19, pomoči in ukrepe ob rasti cen energentov v Sloveniji, kot tudi o novih pristopih poslovanja za trajnostno kmetovanje v Sloveniji.

Agrobiznis je projekt, s katerim želijo spodbujati podjetništvo in inovativnost na področju prehranske samooskrbe. Z njim odkrivajo za zdaj male ponudnike, ki imajo potencial, podjetniško žilico, dovolj vztrajnosti in močno željo, da se v svoji tržni niši prebijejo na sam vrh, širijo obseg proizvodnje in pridejo na trgovske police. S projektom, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, opozarjajo na inovativna podjetja z novo tehnologijo pridelave hrane ali novim poslovnim modelom, ki bi pripeljala do večje samooskrbe. Konferenca je sicer sklepni dogodek celoletnega projekta, kjer razglasijo zmagovalce natečaja. Tokratni finalisti so bili kmetija Klepec z jedjo tsampo, ekološka inovativna živila znamke Grashka, mikrodestilarna z gini Petriot, kmetija Martinuc z divjo marlmelado iz plodov gozdnega drevja, ekološka živila podjetja Barbio's, socialno podjetje Eko Prlekija ter izdelki iz jagodičja haskap podjetja Haskap. Komisija je za najboljšega podjetnika 2022 izbrala Martina Rojnika, ki je ustanovitelj blagovne znamke inovativnih ekoloških živil Grashka. Preostale tri nagrade so podelili podjetju Eko Prlekija za povezovanje, kmetiji Klepec za inovativen izdelek, bralci pa so izbrali mikrodestilarno Petriot za Gin Zeleni Jurij.

Minister je v uvodnem nagovoru predstavil aktualno stanje v kmetijstvu, živilskem sektorju in na sploh kako se prehranski sektor sooča z vplivi vojne v Ukrajini, kot s preteklimi krizami, epidemijo covid-19 in škodami zaradi vremenskih vplivov. Pri tem je opozoril, da skupna kmetijska politika pomaga sektorju, da lahko prideluje hrano, skrbi za podeželje ter v težkih konkurenčnih pogojih zmanjšuje neravnovesja. Ob krizah in vplivih, ki smo jim priča v zadnjih mesecih, med drugim vojna v Ukrajini, epidemija covid-19 ter posledice škod zaradi ujm, se prav tako pomaga prizadetim. Na nivoju EU bo za reševanje težav iz krizne rezerve namenjeno 500 milijonov evrov oz. 1,7 milijona evrov za Slovenijo, pri čemer bo predvidoma podvojeni znesek dodan še s strani nacionalnega proračuna.

V razpravi so se dotaknili tudi pomanjkanja gnojil. Minister je dejal, da bo tem delu treba iskati rešitve, med drugim tudi na področju drugačnih praks v kmetovanju. »Izkoristiti moramo vse, kar imamo v danem trenutku«. Glede vprašanja o samooskrbi z žiti, pa je minister pojasnil, da Rusija in Ukrajina neposredno ne vplivata na stanje v naši državi na področju oskrbe s pšenico. »Smo stalno smo v stiku z našimi deležniki in preverjamo stanje tudi na področju pšenice in po vseh podatkih, smo lahko mirno vsaj do naslednje žetve, saj za manjkajoči del poteka dobava po pogodbenih dogovorih normalno, predvsem iz sosednjih držav«. Je pa minister izrazil skrb, ki bo kot posledica teh kriz, to so vedno višje cene. »Kmetijska gospodarstva niso več sposobna nositi bremena kriz, zato podpiram pobude kmečkih organizacij, da se tudi v verigi preskrbe s hrano naredi to, da se omogoči vsaj povprečne odkupne cene«. Opozoril je še na pomen širšega informiranja in promocije, s katero krepimo zavest pri potrošnikih, da se v večjem delu odločajo za nakup lokalnih izdelkov in s tem pomagajo pri krepitvi kmetijsko živilskega sektorja in ohranjanju podeželja. »Ne smemo pozabiti tudi na mlade, pri njih je potrebno začeti; zakaj? Zato, da že pri otrokih vzgojimo odnos do kmeta, do podeželja, do lokalne hrane. Zato ministrstvo aktivno vodi, sodeluje ali podpira vrsto aktivnosti, ki nagovarjajo mlade, med katerimi je najbolj znan Tradicionalni slovenski zajtrk«.