Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v nagovoru poudaril, da »izzivi, ki so pred nami narekujejo drugačno vlogo MOP. Soočeni smo s podnebnimi spremembami, z različnimi krizami, kot je covid-19, tudi vojno v Ukrajini. Spremembe terjajo tudi izzivi razvoja človeštva, naše države in naše družbe. Tukaj je poslanstvo našega ministrstva, kako ob teh razvojnih izzivih ohraniti okolje v čim boljši kondiciji in kako pri tem varovati naravo, še posebej zavarovana območja, ki jih je v Sloveniji zelo veliko. Poslanstvo MOP ilustrativno najbolje povzema prav ta knjiga, zato sem zelo vesel, da so se sodelavci res zelo potrudili, da so nazorno in jasno v sliki prikazali te dobre prakse.«

Posegi v prostor v luči varstva okolja ter trajnostnega razvoja upravičeno sprožajo izzive, ki so globalni skupni imenovalec vseh razvitih družb. Slovenija ni izjema, srečujemo se s številnimi vprašanji, ki jih skušamo multidisciplinarno nagovoriti s ciljem opredelitve celotnih trajnostnih rešitev. Mnogi izzivi so pred nami, veliko pa smo jih v preteklosti že uspešno naslovili. Ti primeri dobre prakse so dediščina, ki je lahko v pouk, oporo in motivacijo zainteresirani stroki, vladnim in nevladnim organizacijam, državljankam in državljanom, pri izzivih prihodnosti.

Minister mag. Vizjak je povedal, da so predstavljeni projekti v knjigi pomembno vodilo, kako je potrebno in hkrati možno uravnotežiti razvoj ob hkratnem varovanju okolja. V tem trenutku, ko po eni strani stremimo k strateškim korakom razogljičenja in hkrati k energetski neodvisnosti, nas izkušnje preteklosti navdajajo z optimizmom, da bo umeščanje potrebnih objektov v prostor potekalo z večjim razumevanjem in sprejemanjem teh s strani širše javnosti. Minister je ob tem še poudaril, da »na področju Nature 2000 pospešeno izvajamo projekte za izboljšanje stanja pomembnih vrst in habitatnih tipov.«

Izbor pomembnih izzivov, o nekaterih med njimi so v preteklosti potekale odmevne razprave, smo na MOP združili v knjigo.

Ob tem je avtorica besedil mag. Vesna Kolar Planinšič, dolgoletna vodja sektorja za okoljske presoje pri MOP ter aktivna deležnica večine izzivov, zajetih v knjigi, poudarila: »Primeri s področja trajnostnega razvoja predstavljajo osnovo za vse stroke in deležnike, da se usmerijo v ustvarjalne in tehnološko napredne rešitve, v sozvočju z vsemi okoljskimi in prostorskimi vidiki ter v interdisciplinarnem sodelovanju poiščejo odgovore na nove izzive.«

Sklenili smo pregledati vidike okolja in prostora Slovenije vseh večjih projektov iz ptičje perspektive ter posneti nekatere sodobne rešitve, na katere se zelena preobrazba lahko opre; tiste, ki upoštevajo znanje o vseh vidikih okolja in prostora, tradicijo in kulturo, nadgrajujejo kakovost prostora ter tako postanejo trajne, saj posegajo v prostor premišljeno in s spoštovanjem. Ustvarjajo nova razmerja, kompozicije ter likovno in vsebinsko zanimive strukture.

Namen  vizualno komunikacijskega projekta je poglobljeno poznavanje, kritičen pogled na dosežke ter razprava med vsemi sodelujočimi strokami, ki ustvarjajo prostor za prihodnje generacije.

Sodobni izzivi trajnostnega razvoja

V knjigi predstavljamo tri tematska področja: povezavo prostorov – razvoj trajnostnega prometa, razvoj obnovljivih virov energije, razvoj zelene infrastrukture in biotsko raznovrstnost.

Tri oporna področja za zeleno preobrazbo in razvoj so predstavljena z namenom pregleda ustvarjenega in strokovnega razmisleka o vplivu na okolje in prostor ter inovativnost rešitev.

Umetno ustvarjena paradigma med varstvom okolja in razvojem je namreč nesodobna in gre v pozabo, saj se moderna in razvita družba usmerja v visoko tehnologijo, digitalizacijo, trajnostno rabo naravnih virov in krožno gospodarstvo.

Fotografije nam kažejo primere dobre prakse, zanimive prostorsko preoblikovane površine zaradi rabe prostora v preteklosti pa tudi sprejemljive nove kreacije, ki nadgrajujejo stare. Črpanje iz korenin dediščine, prepleteno s svetovljanstvom, ki nam omogoča znanje in najnovejšo tehnologijo, pomeni družbeno odgovoren razvoj, minimaliziranje vplivov na okolje ter nadgradnjo prostora. Tako je ob tem avtor fotografije Stane Jeršič poudaril: »Fotografija nam nudi pogled in ozavešča o okolju in prostoru, o naravnih strukturah in kreacijah, razmerju med njimi in estetskem vidiku ustvarjenega.«

Zakaj Škocjanski zatok?

MOP je s pomočjo evropskih sredstev financiralo izgradnjo objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, katerih gradnja je bila v letu 2015 zaključena. V okviru tega projekta je bila zgrajena tudi osrednja opazovalnica, ki bo v prihodnjem obdobju  obnovljena.

Želimo, da knjiga služi kot navdih, razmislek in spoznanje, da je slovenski prostor omejena dobrina in da je treba njegovo identiteto nadgrajevati ustvarjalno, v sozvočju z vsemi okoljskimi in prostorskimi vidiki v vseh regijah.