Skoči do osrednje vsebine

Ministrstvo za okolje in prostor mora v najkrajšem času sprejeti načrt za upravljanje bobra

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je z Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine Lutra podpisalo pogodbo in sicer dne 15. 3. 2022. V okviru pogodbe »Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij bobra in vidre v sezonah 2022/23 in 2023/24« bo pripravljen popisni protokol, izvajalec (Lutra) bo vzpostavil in začel izvajati državni monitoring za bobra.

Glede sklenitve pogodbe z inštitutom Lutra o sofinanciranju projekta LIFE BOBER pa ima MOP resne zadržke. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) je leta 2019 pripravil Strokovne podlage za načrt ohranjanja in trajnostnega upravljanja bobra v Sloveniji. Podatki iz leta 2021 kažejo, da se število in razširjenost bobra v Sloveniji povečujeta izredno hitro, s tem povezano pa narašča tudi število konfliktnih situacij, ko bober povzroča škodo na premoženju ljudi, kar MOP zavezuje, da v najkrajšem možnem času sprejme ustrezne upravljavske načrte, za katere je ZRSVN  leta 2019 pripravil strokovno podlago.

Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra je z Evropsko komisijo 5. avgusta 2020 podpisal pogodbo za finančno podporo Evropske komisije projektu LIFE with the beaver, wetlands and climate change – LIFE BEAVER v skupni vrednosti 913.861 evrov. MOP je 17. avgusta 2020 od Lutre prejelo zaprosilo za sofinanciranje projekta Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami - LIFE BOBER skupaj s pripadajočo projektno dokumentacijo. Glede na določila javnega poziva je Lutra upravičena pozvati ministrstvo k sofinanciranju projekta v višini maksimalnega zneska podprograma za okolje, to je v višini 20 % upravičenih stroškov projekta, v konkretnem znesku 124.893 evrov. Znesek torej več kot 1 mio evrov bi bil s to pogodbo namenjen spoznavanju in razumevanju vloge bobra v ekosistemu, ocenjevanju vrednost ekosistemskih in bobrovih storitev pri vzdrževanju mokrišč in zagotavljanju čiste vode, izobraževanje in ozaveščanje ciljnih skupin o vlogi in pomenu prisotnosti bobra, kar neposredno nima povezav z zaščito bobra, temveč gre za sofinanciranje akcij, ki ne bodo ključno pripomogle k sprejetju strategije, temveč za delovanje nevladne organizacije.

Poudarjamo in še enkrat demantiramo navedbo Lutre, da Ministrstvo za okolje in prostor ne financira Lutre. Nasprotno. MOP je z Lutro, kot uvodoma poudarjeno, podpisal pogodbo dne  15. 3. 2022 »Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij bobra in vidre v sezonah 2022/23 in 2023/24«. V okviru naloge bo pripravljen popisni protokol, izvajalec bo vzpostavil in začel izvajati državni monitoring za bobra. Pogodba se zaključi 30. 9. 2024. Kratkoročni cilj pogodbe je zagotoviti podatke o prisotnosti, območjih razširjenosti in stanju ključnih populacij bobra na najpomembnejših območjih za ohranjanje vrst in njegovih habitatov v Sloveniji. Kratkoročni cilj je tudi pridobivanje informacij o velikosti populacij in trendih bobra za: pripravo naravovarstvenih smernic, pripravo dokumentov v okviru presoj vplivov izvedbe planov in posegov, določitev varstvenih ukrepov, pripravo strokovnih podlag za upravljanje in spremljanje učinkovitosti ukrepov, ki prispevajo k varstvu bobra.

MOP ima torej glede sofinanciranja projekta Life beaver (Živeti z bobrom) resne zadržke, saj so na eni strani pogojeni s stanjem te zavarovane vrste v naravi (znatno povečana prisotnost bobra v naravi, nastanek škod, spremenjena pričakovanja deležnikov ipd.) ter nastale potrebe po ustreznem (pre)oblikovanju politike do te živalske vrste, po drugi strani pa tudi zaradi razlogov, ki so povezani s splošnim javnofinančnim stanjem in prioritetami, ki so trenutno usmerjene predvsem na spodbujanje projektov za zagon gospodarstva.

MOP bo z vidika spremenjenih okoliščin sicer preveril, ali bi bilo mogoče ob ustreznih prilagoditvah sofinanciranje izvesti s konkretizacijo sprejemljivih aktivnosti projekta in dogovorom o pridržkih (omejeno navajanje ministrstva in izključitev odgovornosti ministrstva) ter na ta način projekt uskladiti s politikami ministrstva.

V okviru navedenega bomo preverjali tudi morebitno uporabnost posameznih rezultatov projekta kot strokovnih podlag za strateške dokumente in na njih utemeljene aktivnosti ministrstva (priprava Akcijskega načrta za bobra, preveritev sistema zaračunavanja odškodnin, izobraževanja ključnih deležnikov glede možnosti zmanjševanja in obvladovanja škod ipd).

Na Direkciji Republike Slovenije za vode (DRSV) v zadnjem času zaznavajo težave z bobri predvsem na območju Mure, Savinje in Spodnje Save. Bober pa se pojavlja tudi na območju sektorja Drave, vendar večjih težav na tem območju še niso zaznali.

Sektor območja Mura zaznava pojav domnevno izginule živalske vrste bober že od leta 2008. Prvič so sledi njegovega delovanja zaznali na reki Muri v Bakovcih in na železniškem jarku v Lendavi. Od tedaj se je bober na porečju tako množično razmnožil, da ni več vodnega zemljišča, kjer ga ne bi zaznali.

  • Pojav ob visokovodnih nasipih reke Mure, kjer na mrtvih rokavih si gradijo pregrade, brloge pa v nasipih. S tem nam slabšajo poplavno varnost. Nasipi postanejo šibka točka kjer lahko pride do porušitve. S tem so ogrožena večja urbana središča in naselja ob visokovodnih nasipih.
  • Pregrade v vodotokih. Zmanjšujejo pretočno sposobnost. Ob pojavu škodljivega delovanja pride do poplavljanja okoliškega terena. S tem je večja materialna škoda, kot je sprejemljivo.
  • Poškodbe brežin vodne infrastrukture, nasipi so stalno omočeni, kar pri njihovi izgradnji ni bilo predvideno. Nevarnost hitrejše porušitve.
  • Poškodbe in erozija zaradi delovanja bobra na brežinah strug vodotokov.
  • Na manjših vodotokih (Črnec, Libenica, Negovski potok, Kopica, Jedro) so gozdna zemljišča zaradi pregrad v vodotokih stalno pod vodo. Povzroča odmiranje lesne mase v zasebni in javni lasti.
  • Zaradi nenadzorovanih podorov na kronah nasipov vodne infrastrukture je otežen dostop do delov vodne infrastrukture (zapornice, žabje zaklopke, …).
  • Aktualna zakonodaja je napisana tako, kot če ne bi bilo prisotnosti populacije bobra na porečju reke Mure.
  • Lastniki nepremičnin ob pregradah, ki jih dela bober, čedalje bolj pritiskajo, da je treba pregrade odstraniti oz. bobre premestiti na mesta, kjer ne bo delal škode.

Bober je na območju sektorja Spodnja Sava prisoten praktično povsod, razen na Temenici (ponikovalnica), tako na kmetijskih površinah kot v naseljih. V Novem mestu je prisoten na urbaniziranih območjih ob Težki vodi, Bršljinskem potoku.

Škodo povzroča na obrežni zarasti ter s tem erozijo brežin, prav tako posega v brežino z izkopi rovov in izdelavo drsalnic oz. toboganov po brežini. Z zajezitvijo ponekod tudi preusmerja tok vode.

Bober je v sektorju območja Savinje prisoten na večini pritokov Sotle, to je na Bistrici, Olimskem potoku, Buči, Virštajnskem potoku, Tinskem potoku, Mestinjščici .. V večini primerov zajezbe povzročajo škodo večinoma na kmetijskih zemljiščih (poplavljanje).

Na območju Bistrice ob Sotli je bober zelo agresiven, zgrajenih je bilo več jezov, podrtih cca. 80 dreves, po priobalnih zemljiščih in obdelovalnih površinah je veliko vdorov zaradi bobrovih rovov. Zaradi jezov v strugi in podrtih dreves je oviran pretok vode v strugi vodotoka. Kmetovanje na kmetijskih površinah ob Bistrici je ovirano zaradi vdrtih rovov bobra.

V DRSV izpostavljajo, da se za sanacijo poškodb, čiščenja in vzpostavitve pretoka ter vse ukrepe , ki jih zahtevajo inštitucije s področja varovanja narave za varovanje bobra, koristijo sredstva iz rednega vzdrževanja vodotokov, ki so že sicer zelo omejena. Zato predlagajo, da se sredstva za ta dela pridobivajo iz drugih za to namenjenih postavk, tudi na primer s področja kmetijstva, ker gre v večini primerov za varovanje kmetijskih površin.

Na MOP smo od leta 2009 do marca 2022 prejeli 298 odškodninskih zahtevkov za škodo, ki jo je povzročil bober. Škodo so prijavljale fizične in pravne  osebe. Fizične osebe, ki so prijavile škodo, so večinoma kmetje, ki jim je bober s svojo dejavnostjo povzročil škodo na poljščinah (večinoma koruzi), poplavil kmetijske površine (nezmožno spravilo pridelkov ali nezmožnost košnje), ali pa je na kolovozu zaradi bobrišča prišlo do vdora zemljine in s tem neuporabnosti kolovoza. Nekaj prijav je bilo tudi škode na gozdnem, plodonosnem in okrasnem drevju.

Med pravnimi osebami, ki so prijavile škodo, so ribiški družini, ki sta prijavili škodo na drevju ob ribnikih, ki jih imajo v upravljanju, in družba z omejeno odgovornostjo, ki upravlja z gozdno površino.

Graf odškodnin