Skoči do osrednje vsebine

Javna predstavitev osnutka Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v javno predstavitev in javno obravnavo podalo osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne, ki poteka v času od 28. marca do 28. maja 2022. Območje predlaganega zavarovanja, je eden od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, v Ljubljanski kotlini Območje predlaganega zavarovanja se nahaja v Ljubljanski kotlini, obsega dele območij Občine Domžale in Občine Lukovica in zajema 416,43 hektara.

Prevojske gmajne  (območje predlaganega zavarovanja)

Prevojske gmajne | Avtor Jana Vidic

1 / 2

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave  je lani pripravil strokovne podlage, na podlagi katerih je MOP pripravil osnutek akta za zavarovanje tega območja kot krajinskega parka. Osnutek akta o zavarovanju je bil že usklajevan z obema občinama. V tem času bodo organizirane bodo tudi dve javni obravnavi, in sicer: 

  • 5. aprila ob 17.00 uri za občino Domžale, v prostorih Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4, Domžale,
  •  6. aprila ob 17.00 uri za občino Lukovica, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika, Stari trg 1, Lukovica. 

V času javne predstavitve je gradivo na vpogled na spletni strani eDemokracija  in spletnih straneh občin. Na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje lahko do parcele natančno vpogledate  kartografsko gradivo. 

V okviru javne obravnave lahko do 28. maja 2022 na osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne podate pisne pripombe in mnenja. Mnenja in predloge lahko pošljete tudi na naslov Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov: gp.mop@gov.si (v rubriko zadeva se navede ključne besede Pripomba na osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne).

Zakaj se park ustanavlja

Zaradi izjemnih naravnih danosti je območje uvrščeno v ekološko pomembno območje in v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Največja mokrišča znotraj gozda so poplavno območje Rovščice s črnojelševjem (Blata) ter tri še ohranjena prehodna barja, ki so zelo redek habitatni tip v Sloveniji. Dodatno so na območju celotnega gozda prisotna številna manjša mokrišča: mokrotna območja v depresijah in ulekninah, nizka barja, kotanje z vodo, povirni kraki in poplavna območja potokov Rovščica, Želodnik in Erjavec. Zaradi raznolikosti in prepleta kopnih in vodnih življenjskih okolij, celovitosti in ohranjenosti je tukaj prisotna visoka biodiverziteta, vključno s številnimi slovensko in evropsko ogroženimi in zavarovanimi vrstami ter habitatnimi tipi. Območje ima tudi posebne in kompleksne hidrološke lastnosti.

Kaj prinaša ustanovitev krajinskega parka

Zavarovana območja ohranjanja narave so sicer prvenstveno naravovarstvena kategorija, so upravljavski mehanizem za zavarovanje naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka lahko predvsem izpostavimo zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ter večjo prepoznavnost območja.

Za celotno območje veljajo splošni varstveni režimi, ki so usmerjeni v ohranjanje obstoječega principa upravljanja z gozdom, ribniki in kmetijskimi površinami, omejuje pa gradnje in posege, krčitve gozda, spreminjanje vodnega režima in onesnaževanje. Krajinski park v prostor prinaša tudi nekatere omejitve. Na celotnem območju parka ne bo dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki ogroža cilje parka in slabša hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti parka, predvsem z vidika doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.

Ustanovitev zavarovanega območja pomeni usklajevanje številnih interesov, ki so na tem območju prisotni. Pri tem bo zelo pomembno mnenje lokalnih prebivalcev in njihovo razumevanje, da zavarovano območje in ohranjena narava prinašata dolgoročne koristi za kakovostno življenje. Zavarovana območja pomenijo zaradi ohranjene narave dodano vrednost v prostoru, saj ohranjena narava omogoča pomembne ekosistemske storitve in koristi (na primer obnavljanje vodnih virov in zagotavljanje čistega zraka), telesno in duhovno sprostitev ljudi v naravnem okolju, krepi prepoznavnost območja in bogati kulturni utrip naselij.

Več informacij

Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki: 01 478 74 81, vsak delovni dan med 9.00 in 15.00.