Koordinatorka Odbora stalnih predstavnikov pri Programu Združenih narodov za okolje (angleško United Nations Environment Programme Mediterranean Action Plan UNEP/MAP) Tatjana Home se je posebej zahvalila predsedstvu Slovenije  za vztrajanje pri izvedbi 22. zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja s protokoli (COP22), ki je potekalo decembra 2021 v Antalyi, Turčiji v času slovenskega predsedovanja. Naj spomnimo, da je bila dosežena razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov. Sprejeta je bila tudi Srednjeročna strategija Okoljskega programa Združenih narodov, Akcijski načrt za Mediteran za obdobje 2022-2027 in Strateški akcijski program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 – SAP BIO ter razglasitev novih zavarovanih območij na morju.

Zahvalila se je Sloveniji tudi za ustvarjene povezave z lokalnimi skupnostmi na obali, ki uporabljajo Barcelonsko konvencijo v praksi ter prevzemajo aktivno vlogo pri organizaciji 23. zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja s protokoli (COP 23) kar je za vzgled vsem. Triindvajseto zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja (Barcelonska konvencija) s protokoli, bo decembra 2023 na slovenski obali. Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse s predstavitvijo rezultatov kot države s prvim prostorskim aktom - Pomorskim prostorskim planom Slovenije v EU in drugimi okoljskimi vsebinami kot so modri koridorji na morju, kar je slovenski doprinos k vsebini sklepa Sveta EU (Trajnostna modra ekonomija, maj 2021).

Turški predsednik Biroja Barcelonske konvencije, prof. dr Mehmet Emin Bipinar, turški pogajalec za podnebne spremembe, je nadaljeval sporočilo Tatjane Heme, da zelo cenijo odgovoren slovenski pristop pred Antalyjo in na COP 22 kar je ustvarilo sinergijo za konsenz o območju nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (angleško Mediterranean Sulphur Emission Control Area -MED SECA) ter sprejem odločitve za COP 23 v Sloveniji. Še posebej je poudaril: »to dobra popotnica za okrepitev sodelovanja v regiji, še posebej na področju prilagajanja na podnebne spremembe, in verjamemo v tesno sodelovanje s Slovenijo v času priprav in izvedbe COP 23.«

Po oceni združenih narodov in Evropske komisije je zasedanje Biroja Barcelonske konvencije v Istanbulu zgodovinski dosežek celotnega Sredozemlja za doseganje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma. To je izjemnega pomena za cel svet saj je Sredozemlje: regija, ki je med najbolj izpostavljenimi škodljivemu delovanju podnebnih sprememb na globalni ravni; regija, ki povezuje tri kontinente ter morje z največjimi turističnimi kapacitetami in obremenitvijo s pomorskim prometom ter regija s številnimi napetostmi in konflikti, ki je kljub temu uspela uskladiti dogovor konsenza o vsebini, ki je pomembna za življenje vseh prebivalcev.