Skoči do osrednje vsebine

Digitalna preobrazba Slovenije – realiziranih več kot polovica ukrepov prvega paketa

  • Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo
Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je danes po seji vlade predstavil stanje realizacije štiridesetih ukrepov iz prvega paketa ukrepov, ki jih je predstavil junija lani. Skupaj z vodji posameznih področij Strateškega sveta za digitalizacijo je predstavil tudi drugi paket 25-ih ukrepov.
Mark Boris Andrijanič na novinarski konferenci o ukrepih Strateškega sveta za digitalizacijo.

Mark Boris Andrijanič na novinarski konferenci o ukrepih Strateškega sveta za digitalizacijo. | Avtor: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje

1 / 2

Strateški svet za digitalizacijo je bil ustanovljen lani aprila, že junija pa je pripravil prvi paket ukrepov za moderno in digitalno Slovenijo. Gre za štirideset zelo konkretnih rešitev za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja, gospodarstva in družbe kot celote. Da bi ti predlogi čim prej zaživeli v praksi, je bila avgusta ustanovljena Služba vlade za digitalno preobrazbo. »Veseli me, da bo vlada do konca tega mandata uresničila več kot polovico teh  ukrepov. Do sedaj smo jih uspeli uresničiti že 13, do konca mandata pa jih bomo še osem,« je uvodoma povedal minister Mark Boris Andrijanič in nadaljeval, da smo v prvem paketu namenili posebno pozornost digitalni vključenosti, ustvarjanju prijaznejšega okolja za IT podjetja in strokovnjake ter krepitvi kibernetske varnosti, ki je danes zaradi vojne v Ukrajini še posebej v ospredju. »Posebej sem ponosen na naše dosežke na področju digitalne vključenosti. Pred dvema tednoma je namreč Državni zbor sprejel Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Gre za prvi sistemski zakon na tem področju, ki prinaša brezplačne tečaje digitalnih veščin za vse generacije in digitalne bone za nakup računalniške opreme,« je izpostavil. 

Služba vlade za digitalno preobrazbo je uresničila tudi druge ukrepe iz prvega paketa Strateškega sveta za digitalizacijo. Gre za informativni izračun družinskih prejemkov, virtualno okence upravnih enot, obvezen e-podpis v državni upravi in spodbujanje solastništva zaposlenih v tehnoloških in drugih podjetjih. Realizirali smo tudi ukrepe na področju privabljanja slovenskih in tujih strokovnjakov v Slovenijo, povečanja vpisa na IKT študije, prav tako smo aktivno sooblikovali evropske digitalne politike. Na področju zdravstva je bilo izvedeno prvo skupno e-javno naročilo, mobilna aplikacija eZdravje in javni razpis za e-oskrbo starostnikov. Prav tako smo sklenili pomembna strateška partnerstva z digitalnimi šampioni, kot sta družbi Google in NVIDIA.

»Do konca tega mandata bomo uresničili še naslednje ukrepe: e-identiteta državljanov, davčni trajnik in možnost videoidentifikacije za odprtje bančnih in kripto računov. Zagnali bomo tudi enotno e-točko za vse subvencije in telemedicino za kronične ter onkološke bolnike. Poleg tega bomo v naslednjih mesecih vzpostavili mednarodni inštitut za uporabno umetno inteligenco, razvojno-gospodarsko predstavništvo v Silicijevi dolini ter center za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino,« je še poudaril minister.

 »Da je naša smer prava, kaže tudi najnovejša uvrstitev Slovenije na evropski lestvici digitaliziranosti gospodarstva in družbe, na kateri smo se prvič povzpeli nad evropsko povprečje. A to je šele začetek. Naš cilj je, da se do konca tega desetletja prebijemo med pet najbolj digitaliziranih držav Evrope,« je na cilj Slovenije ponovno spomnil minister.

Minister Andrijanič je skupaj z vodji delovnih skupin Strateškega sveta za digitalizacijo predstavil drugi paket ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, novih tehnologij, izobraževanja, digitalne diplomacije in zelenih tehnologij. Delovna skupina za slednje področje je bila ustanovljena konec lanskega leta na predlog predsednika države. 

Mag. Gregor Macedoni je pred predstavitvijo ukrepov drugega paketa s področja javne uprave in digitalne družbe povedal: »Pri pripravi drugega paketa ukrepov nam je bilo v veliko pomoč in spodbudo to, da smo videli, da se ukrepi iz prvega paketa uresničujejo.« Pri predstavitvi ukrepa vzpostavitev širokopasovnega interneta visokih hitrosti za vse je izpostavil, da si zastavljamo ambicioznejši cilj od Evrope, in sicer, da bodo že do leta 2026 vsa gospodinjstva v Sloveniji pokrita s širokopasovnim omrežjem visoke hitrosti. Poleg tega izpostavljamo in ponavljamo za evropsko digitalno strategijo, da imamo v letu 2025 v Sloveniji pokrita vsa ključna urbana področja in logistične poti z novi generacijo interneta, torej, z omrežjem 5G. Predstavil je tudi naslednje ukrepe: spletna objava sodb in spletni prenos sodnih obravnav, E-volitve, digitalizacijo postopka pridobivanja vozniškega izpita in druge. Pri slednjem je pojasnil, da imamo vsako leto več kot dvajset tisoč kandidatov, ki v različnih kategorijah opravlja vozniški izpit. »Velika večina postopkov v okviru pridobivanja vozniškega dovoljenja ni digitaliziranih. Zato bomo vzpostavili enotno platformo, ki bo zagotavljala samodejno izmenjavo potrdil o opravljenem zdravniškem pregledu, tečaju prve pomoči in usposabljanju na področju teoretičnega dela cestnoprometnih predpisov pri pooblaščeni organizaciji. Platforma bo omogočala tudi elektronsko prijavo na praktični del vozniškega izpita.« Predstavil je tudi ukrepe, kot so spletna objava sodb in spletni prenos sodnih obravnav, E-volitve, vpogled državljanov v odprte upravne zadeve in izboljšanje uporabniške izkušnje pri e-storitvah javne uprave.

Dr. Mark Pleško je predstavil ukrepe s področja gospodarstva in podjetniškega okolja: uvedba obveznega e-vročanja poslovnim subjektom, platforma za plačilo avtorskih pravic, obvezna možnost brezgotovinskih plačil, nacionalni center za kibernetsko varnost. Pri slednjem je izpostavil, da se ukrep navezuje predvsem na »organe, podjetja, ki opravljajo jedrno infrastrukturo, predvsem na energetskem in telekomunikacijskem področju, kjer je zahtevana dodatna stopnja varnosti, za učinkovito obvladovanje kibernetskih groženj, identifikacijo in analizo in seveda tudi odzive nanje.«

Marko Grobelnik je predstavil ukrepe s področja novih tehnologij: spodbujanje ponovne uporabe odprtih podatkov javnega sektorja, self-Sovereign Identity (SSI) na tehnologiji blockchain, izboljšanje dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za ranljive skupine.

Mag. Ajša Vodnik je predstavila ukrepe s področja izobraževanja: integrirano digitalno učno okolje s sodobno podanimi učnimi vsebinami, izobraževalno-demonstracijski centri in laboratoriji za razvoj tehničnih, IKT ter digitalnih kompetenc, mednarodno primerljivo vrednotenje znanstvenih dosežkov na IKT področju. »Državni sekretar mag. Peter Geršak, Andrej Hoivik, ki koordinira strateški svet za digitalizacijo, in minister Mark Boris Andrijanič, so dokazali, da lahko tudi v javni upravi delajo učinkovito, povezovalno in da lahko hitro spreminjajo,« je predstavitev ukrepov sklenila Vodnikova.

Igor Zorko je predstavil ukrepe s področja zdravstva: E-zdravstveni karton pacienta, Digitalizacija predpisovanja zdravil, Spremljanje zdravstvene oskrbe na podlagi učinkov (VBHC – Value Based Health Care), Platforma za upravljanje ključnega zdravstvenega kadra, uvedba govornih tehnologij za prostoročno delo zdravstvenih delavcev.

Barbara Domicelj je predstavila ukrepe s področja digitalne diplomacije. »Naš prvi predlog je umestitev kibernetske varnosti med prednostne naloge slovenske zunanje politike. Kibernetska varnost ima vse pomembnejšo vlogo tudi v mednarodnih odnosih. Da bi zagotovili pomembno vlogo Slovenije na tem področju in s tem okrepili našo zunanjepolitično vrednost, potrebujemo sistemski način delovanja. Zato moramo okrepiti vlogo kibernetske varnosti v zunanjepolitični strategiji in pripraviti akcijski načrt na tem področju. Za njegovo izvajanje mora država zagotoviti dodatne kadrovske in finančne vire, ki nam bodo omogočili aktivno sodelovanje pri nastajanju mednarodnih pravnih in drugih aktov ter vlaganje v razvoj zmogljivosti na tem področju v državah posebnega interesa.

Naš drugi ukrep se dotika povezovanja z vodilnimi univerzami na skupnih raziskovalnih projektih. Seveda je v Sloveniji sodelovanje na akademskem področju že danes zgledno, vendar pa si želimo mnogo bolj ambiciozen pristop. Zato bomo vzpostavili informacijsko platformo za slovensko znanost, poimenovano ScienceDesk. Ta bo namenjena tako raziskovalcem kot tudi projektnim pisarnam na univerzah in inštitutih ter študentom in drugim, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo z znanostjo. Ključne dejavnosti platforme ScienceDesk bodo koordinacija in podpora prijavam na velike mednarodne projekte, vzpostavljanje mednarodnih projektnih skupin, izvedba spletnih spoznavnih simpozijev med slovenskimi in tujimi raziskovalci ter poenostavitev dokumentiranja domačih in tujih raziskovalnih dosežkov.«

Gregor Benčina je predstavil ukrepe s področja zelenih tehnologij. Uvodoma je povedal: »Slovenija ima priložnost biti vzročna država ali pa celo evropski pilotni projekt transformacije države v sodobno, zeleno in digitalno, ki bo potem lahko te svoje izkušnje in svoje produkte še desetletja prodajala tudi drugim. V naši skupini ocenjujemo, da je green tech tako ena največjih priložnosti slovenskega gospodarstva doslej. Kaj to sploh je?  To je gospodarstvo, ki temelji na znanju in uporabi najsodobnejše tehnologije ter proizvaja produkte in storitve na okolju prijazen in ogljično nevtralen način. Seveda bodo aktualni dogodki na vzhodu ta trend še pospešili, predvsem zaradi visokih cen energentov. Električna energija je tista, na kateri bo temeljil zeleni prehod in digitalizacija. Zato je potrebna usmeritev države v zagotavljanje energetske samooskrbe in ustreznega infrastrukturnega omrežja. Seveda je pri tem treba upoštevati, da se vzporedno izvaja optimizacija energetske izrabe.«

V nadaljevanju je predstavil dva ukrepa, in sicer trajnostno poročanje in ocenjevanje podjetij ter platformo za upravljanje industrijskih ostankov in odpadkov.