Kaj je Centralni register prebivalstva?

V Centralnem registru prebivalstva (CRP), s katerim upravlja Ministrstvo za notranje zadeve, se centralno zbirajo, obdelujejo in hranijo podatki o Enotni matični številki občana (EMŠO), kraju rojstva, imenu in priimku, državljanstvu, prebivališčih, zakonskem stanu, volilni pravici, EMŠO staršev, zakonca in otrok ter podatki o datumih, dogodkih in spremembah ali popravkih, ki se nanašajo na navedene podatke.

CRP omogoča, da te podatke dobijo državni organi in drugi uporabniki za opravljanje predpisanih nalog oziroma vodenje lastnih zbirk podatkov. Hkrati so podatki tudi pomemben vir za izvajanje raziskovanj, ki jih izvaja Statistični urad Republike Slovenije.

Različni uporabniki pridobivajo podatke na različne načine

1. Individualne poizvedbe, posredovane ministrstvu z dopisi. V letu 2021 smo prejeli 7438 vlog in posredovali 30.441.926 podatkov.

2. Preko portalov:

• Portal e-Občine uporablja 209 občin, ki imajo zagotovljen nemoten in stalen dostop do podatkov o osebah na območju občine in izdelavo različnih izpisov za izvajanje nalog v pristojnosti občin. V letu 2021 so pridobile 12.827.771 zapisov za svoje občane.
• Portal e-CRP za zasebnike uporabljajo 203 uporabniki, kot so izvršitelji, geodeti, inšpektorati in agencije. Zanje zagotavljamo individualne vpoglede. V letu 2021 so na podlagi  pravnih podlag pridobili 403.588 zapisov o posameznikih.
• Portal e-Rojstva uporablja 13 porodnišnic. Portal omogoča, da se otroku določi EMŠO takoj po rojstvu. V porodnišnicah je bila v letu 2021 določena EMŠO za 19.102 otrok.
• Portal VLOP (vpogled v lastne osebne podatke) je namenjen posameznikom, ki lahko preverijo svoje podatke.  V letu 2021 je bilo izvedenih 4869 vpogledov. Če imate digitalno potrdilo, lahko podatke preverite na portalu CRP.

3. Preko servisov. Te uporabljajo večji uporabniki, ki imajo tudi velike lastne evidence podatkov, kot so Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Centralna klirinško depotna družba (KDD), Državno odvetništvo, Državno tožilstvo, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Inšpektorat za okolje in prostor, Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, infrastrukturo, izobraževanje, znanost in šport, javno upravo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okolje in prostor, pravosodje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Onkološki inštitut, sodišča, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Študentska organizacija Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in tako dalje.   

Servisi se delijo na servise za vpogled in servise za posredovanje sprememb. Pri servisih za vpogled se podatki posredujejo na zahtevo uporabnika, to je z vnosom iskalnih kriterijev, kot na primer EMŠO. Pri servisih za posredovanje sprememb pa uporabnikom omogočamo, da dobijo vse spremembe podatkov pri posameznikih, ki jih imajo v lastnih evidencah.

Poseben uporabnik je tudi tako imenovani IO-Modul, s katerim upravlja Ministrstvo za javno upravo in preko katerega poteka distribucija podatkov do uporabnikov iz različnih zbirk (med katerimi je tudi CRP).

V letu 2021 je bilo on-line preko servisov posredovanih 132.995.059 zapisov o podatkih posameznikov.

Prednosti Centralnega registra prebivalstva

Možnost vpogleda v podatke iz CRP in avtomatizacija prenosa podatkov in vseh njihovih sprememb iz CRP v druge večje evidence zagotavlja, da so podatki na voljo hitro, da so točni, da se vse spremembe (na primer sprememba naslova prebivališča ali osebnega imena) izvajajo zgolj v eni evidenci, ki predstavlja vir za druge evidence. S tem so tudi posamezniki razbremenjeni pridobivanja potrdil in sporočanja sprememb različnim organom. 

Statistični podatki

Posredovanje podatkov iz CRP se izvaja od leta 1996, od leta 2004 se uporablja ista metodologija prikazovanja podatkov. Leta 2015 smo presegli eno milijardo posredovanih podatkov, marca 2022 pa smo presegli drugo milijardo posredovanih podatkov. Podrobnejši podatki so razvidni iz spodnje tabele.