Govorila sta predvsem o ponovni vzpostavitvi nadzora na notranjih mejah. Obe državi menita, da mora to ostati ukrep v skrajni sili, ki je začasne narave. »Države članice morajo ohraniti možnost vzpostavitve nadzora na svojih notranjih mejah, kadar se soočajo z resnimi grožnjami notranji varnosti,« je dejal minister. Pri tem pa je zelo pomembno, sta se strinjala sogovornika, da se države članice pred uvedbo oziroma podaljšanjem nadzora na notranjih mejah med sabo tudi posvetujejo.

Slovenija in Španija imata sicer na reformo zakonika številne skupne poglede, še zlasti z vidika okrepitve nadzora na zunanjih mejah EU. To je namreč pogoj za normalno delovanje schengenskega območja s prostim gibanjem, sta menila sogovornika. Poleg predlaganih ukrepov v schengenskem zakoniku, katerega namen je zagotoviti večjo varnost v schengenskem območju, je minister Hojs poudaril pomen pravočasne vzpostavitve sistema vstopa in izstopa ter čim prejšnjega zaključka pogajanja o predlogu uredbe Eurodac.

Sogovornika sta se dotaknila tudi aktualnih razmer v Ukrajini. Minister je pojasnil, da bo Slovenija še v tem tednu sprejela ustrezno pravno podlago za izvajanje začasne zaščite po tem, ko je EU prejšnji teden enotno aktivirala Direktivo o začasni zaščiti za begunce iz Ukrajine. Slovenija si ob tem prizadeva za poenostavitev postopkov, da bodo ukrajinski državljani čim manj obremenjeni z administracijo. Pozdravila sta tudi solidarnost z Ukrajino po vsej EU.

Veleposlanik, ki je nastopil mandat marca 2020, je pohvalil delo slovenske vlade v zadnjih dveh letih.