Delež otrok, starih od 1 do 5 let vključenih v vrtce, je tu 85 odstoten, otrok vključenih v vrtec v zadnjem letu pred vstopom v šolo pa 93,4 odstoten, kar sledi idealnemu cilju Evropske Komisije, ki znaša 95 odstotkov. Mreža osnovnih šol v severnem delu Osrednjeslovenske regije je racionalno organizirana, večina šol je srednje velika, posamezne šole so zelo velike in jih obiskuje čez tisoč učencev. V posameznih občinah vzgojno-izobraževalni proces poteka v matičnih in podružničnih šolah. V Osrednjeslovenski regiji – severni del, deluje 71 osnovnih šol in 29 podružničnih osnovnih šol, ki jih obiskuje skupno 39.964 učenk in učencev V regiji deluje tudi pet zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program. V občinah Domžale, Kamnik in Ljubljana delujejo tri samostojne osnovne šole s prilagojenim programom, kamor se z odločbo o usmeritvi usmerjajo otroci z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Obiskuje jih 637 učenk in učencev. V Medvodah, Kamniku in Ljubljani delujejo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. V regiji je dobro razvito tudi glasbeno šolstvo. V njej deluje 6 javnih in 9 zasebnih glasbenih šol.

Šole so dobro opremljene, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi je na splošno zelo dobro.

Na področju srednjega šolstva v regiji deluje 28 javnih srednješolskih zavodov, 2 zasebni gimnaziji in 3 zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki izvajajo srednješolske izobraževalne programe. Skupno število dijakinj in dijakov, ki se v šolskem letu 2021/2022 šolajo v tej regiji, je 24.003.

V regiji je po dolgih letih z izdatno pomočjo vlade vzpostavljena tudi živahna investicijska dejavnost v vrtcih in šolah. S sredstvi dveh lanskoletnih razpisov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je Mestna občina Ljubljana prejela nekaj več kot 1,3 milijona evrov za II. fazo obnove Osnovne šole Riharda Jakopiča. Občina Medvode bo prejela 502.854 evrov za rekonstrukcijo Osnovne šole Simona Jenka, občina Domžale 338.162 evrov za preureditev jedilnice na Osnovni šoli Rodica, občina Kamnik več kot 2,3 milijona evrov za izgradnjo Osnovne šole Frana Albrehta z zunanjo ureditvijo, občina Lukovica 769.130 evrov za razširitev Osnovne šole Brdo, občina Mengeš 1,3 milijona evrov za prostorsko preureditev osnovne šole, občina Moravče nekaj več kot 2,3 milijona evrov za dozidavo in rekonstrukcijo Osnovne šole Jurija Vege Moravče ter občina Vodice nekaj več kot 1 milijon evrov za večnamensko športno dvorano Vodice.

Ne gre pozabiti tudi investicij v športno infrastrukturo, kjer so sredstva ministrstva na razpisu v višini po 22.916 evrov prejele občine Kamnik, Domžale, Ljubljana, Lukovica in Medvode. V Kamniku bodo sredstva namenili za športno igrišče Gozd, v Domžalah kolesarskemu poligonu na Šumberku, v Ljubljani projektu Otoki športa za vse, v Borovnici obnovi športnega parka, v Lukovici sanaciji športnega igrišča Šentvid, v Medvodah pa obnovi športnega igrišča pri POŠ Topol.

Poudariti velja tudi, da ima v Osrednjeslovenski regiji, v Ljubljani, sedež 15 od 16 javnih raziskovalnih zavodov. V Ljubljani deluje tudi javni zavod ARNES (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije), ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter omogoča njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini. Gradi, vzdržuje in upravlja infrastrukturo, ki povezuje univerze, inštitute, raziskovalne laboratorije, muzeje, šole, baze podatkov in digitalne knjižnice v regiji, po državi in tudi v mednarodnem okolju.

V Osrednjeslovenski regiji ima sedež tudi Univerza v Ljubljani, ki je najstarejša in največja visokošolska ter znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji. Zaposluje okoli 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov, strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. Ministrica prof. dr. Kustec se je že v petek v okviru vladnega obiska srečala z rektorjem, prof. dr. Gregorjem Majdičem in vodstvom univerze in ob boku srečanja dejala: »Zelo me veseli, da smo se poleg aktualnih vprašanj s področij investicij in visokošolskega dela Univerze v Ljubljani dotaknili tudi proaktivnega odziva Univerze v Ljubljani na razmere v Ukrajini. Pogovarjali smo se o ukrepih za podporo ukrajinskim raziskovalcem in študentom tako na strani univerze, kot tudi vlade. Naj ob tem povem, da se v okviru MIZŠ kot del širše pomoči pripravlja tudi posebna štipendijska shema za študente in raziskovalce, ki bodo prišli iz Ukrajine.«

Univerza v Ljubljani je ob Institutu »Jožef Stefan« največja raziskovalna organizacija. S svojimi raziskovalci prek članic (fakultete/akademije) pokriva vse raziskovalne vede in področja. Največji javni raziskovalni zavod, po številu zaposlenih in prihodkih, je Institut »Jožef Stefan«, po številu zaposlenih mu sledita ZRC SAZU (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) in Kemijski inštitut.

V izvajanju je tudi več investicij v visokošolsko in znanstveno infrastrukturo: za potrebe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani se izvaja celovita prenova objekta Kazine, v teku je izgradnja Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo, rešujemo prostorsko problematiko Kmetijskega inštituta, odvija pa se tudi kar nekaj pripravljalnih aktivnosti na nekaterih drugih investicijskih projektih, kot npr. projekt Roška, kjer se načrtuje izgradnja Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, študentskega doma in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, projekta Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, projekt izgradnje nove Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter kot osrednji projekt izgradnje nove Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Ministrica je obiskala Onkološki inštitut v Ljubljani in se seznanila z izobraževalno in raziskovalno dejavnostjo Onkološkega inštituta Ljubljana in s projektom Smartgene.si, ki ga finančno pomembno podpira tudi vlada preko resornega ministrstva za znanost.

Pred zaključno javno tribuno v Kamniku, pa si je ogledala še prazne prostore samostana Mekinje pri Kamniku, kot morebitni novi objekt v mreži objektov za izvajanje šolskih in obšolskih dejavnosti.

Že v ponedeljek popoldne se je ministrica prof. dr. Kustec v Kamniku udeležila okrogle mize o mladinski problematiki in politični (ne)participaciji mladih. Razvila se je živahna razprava, v kateri je bilo enotno strinjanje, da mora biti glas mladih bolj slišan tudi v politiki. Ugotavljali so, da mladi vendarle niso spregledani s strani institucionalne politike, saj so v zadnjih 10 letih prav z mladinskim dialogom vplivali na oblikovanje politik za mlade. Prav tako so mladi postali pomemben glas v lokalnih okoljih, kjer lahko zelo intenzivno oblikujejo tudi svoje okolje, svoj vsakdan. »Po naših podatkih so mladi v lokalnih okoljih vse bolj sprejeti. Kot na primer pri pripravi Strategij za mlade v občinah, s participativnim proračunom in podobno. Pomen mladih se kaže tudi v evropskem letu mladih 2022, ki je bilo na evropski ravni razglašeno ravno na pobudo slovenskega predsedstva EU. Je pa res, da je za mlade potrebno narediti v politiki še več in še bolje, predvsem tudi s tesnejšim medsebojnim povezovanjem med različnimi resorji ter med lokalno, nacionalno in EU ravnjo,« je zaključila ministrica prof. dr. Kustec.