Minister dr. Jože Podgoršek je današnji vladni regijski obisk začel z delovnimi posvetom vlade, ki je potekal v Medvodah. Sledil je obisk podjetja Jata Emona, kjer se je srečal z vodstvom podjetja. Gre za vodilnega oskrbovalca slovenskega trga s krmili za živinorejo in jedilnimi jajci. Na področju krmil zagotavljajo živinorejcem v regiji vrhunski servis z najsodobnejšimi, varnimi in kakovostnimi prehranskimi proizvodi za prirejo in jim s cenami naših proizvodov, prehranskim svetovanjem, logistiko ter hitro odzivnostjo zagotavljajo konkurenčne pogoje za njihovo proizvodnjo mesa, mleka in jajc. Letno za trg proizvedejo 150.000 ton krmil in 110 milijonov jedilnih jajc. Ministru so predstavili delovanje podjetja in izzive, s katerimi se soočajo. Dotaknili so se tudi trenutnh razmer glede samooskrbe Slovenije zaradi vojne v Ukrajini. Minister je izpostavil, da ima lahko vojna vpliv na rast cen: »Dokončnih ocen o tem, kakšen bo vpliv te krize na cenovno politiko, še ne moremo podati, saj se cene oblikujejo v celotni verigi. Računamo pa na racionalnost in kooperativnost vseh deležnikov, saj smo nenazadnje imeli podobno izkušnjo že v času epidemije covid-19. Ne gre pa samo za vprašanje cen hrane, ampak tudi za cenovna gibanja repromaterialov in goriv, ki vplivajo na končno ceno hrane. Na ravni vlade bomo zato še naprej poskušali v največji možni meri omiliti pritisk cen energentov.«

V nadaljevanju se je minister srečal s predstavniki podjetja Zeleni zabojček. Ministru so predstavili primer dobre prakse kratkih dobavnih verig. Gre za podjetje, ki od leta 2009 vsak teden prinaša lokalno pridelano in ekocertificirano hrano v domove in pisarne. S svojim delovanjem želijo znižati onesnaževanje okolja. Zato skrbno načrtujejo poti in dostavljajo Zelene zabojčke le dvakrat tedensko. Leta 2013 so skupaj s kmeti ustanovili Eko zadrugo z. o. o. preko katere so odkupovali vse pridelke in prodajali tudi v vrtce, šole, restavracije in povsod, kjer radi jedo ekološko, predvsem pa domačo hrano. Svoj obisk je končal na mesariji Avbelj. Gre za družinsko mesarijo, kjer vzrejajo živali in le te predelajo v mesne izdelke. Kakovostno meso znajo oplemenititi s tradicionalnimi recepti, jih hkrati posodobiti in nadgrajevati v nove izdelke, ki sledijo sodobnim prehranskim trendom. Veseli so, da mnogi prepoznajo njihov trud in trud njihovih dobaviteljev v naravno pridelanemu, kakovostnemu svežem mesu in najboljših pečenicah, prekajenih klobasah ter krvavicah. Leta 2020 so posel prevzeli otroci, ki z vso predanostjo vnašajo tako želeno svežino novih idej, sodobnih pristopov in strast.

Državni sekretar Irgolič je prvo obiskal Meso Kamnik, ki je del skupine Farme Ihan. Direktor Rumpf je predstavil delovanje podjetja, proizvodnjo, pogovor pa je nanesel tudi na težave, s katerimi se soočajo, kot je pomanjkanje delovne sile, na poslovanje pa vplivajo tudi cene energije in visoke cene surovin ter stanje v živinoreji. V pogovoru je državni sekretar poudaril pomen sodelovanja med kmetom in živilsko-predelovalno industrijo. Kot drugo je državni sekretar obiskal Kmetijo Pr'Mlinarju, ki jo vodi mladi kmet Rok Mlinar Koncilja. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo, usmerjajo pa se tudi v gozdarstvo. Državnemu sekretarju je predstavil vodenje kmetije in načrte za prihodnost, govorila sta tudi o problemu kmetij na težjih obdelovalnih območjih.

V nadaljevanju sta skupaj z državnim sekretarjem Harejem obiskala kmetijo Gregorja Mlakarja, pr' Svatnšk, najviše ležečo kmetijo v dolini Bistričice, ki leži na nadmorski višini 700 m. Gre za živinorejsko kmetijo, kjer redijo cikasto govedo in jezersko solčavske ovce, ukvarjajo se tudi s prodajo plemenske živine in biki za pitanje. Obisku na kmetiji so se pridružili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Spregovorili so o izzivih, s katerimi se kmetija srečuje, o intervencijah prihodnjega strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) ter o načrtih za prihodnost. Državni sekretar Harej   je v nadaljevanju obiskal še gozdno posest Kolovec, ki je v lasti Marije Stare. Gre za eno bolj aktivnih lastnic gozda, ki je na svoji posesti lastnoročno iztrebila invazivno tujerodno rastlinsko vrsto navadno barvilnico, ki sicer onemogoča naravno pomlajevanje gozda. Bila je prva v Sloveniji, ki je začela opozarjati na težave s to vrsto in tudi ena prvih, ki jo je uspešno zatrla. S svojim poznavanjem te vrste in metod njenega zatiranja je veliko prispevala k razvoju stroke na tem področju.

Minister in oba državna sekretarja so obisk severnega dela osrednjeslovenske regije končali na javni tribuni, ki je potekala v Kamniku.