Pogovor z županom Slovenskih Konjic je potekal o aktualnih razmerah v sektorju kmetijstva. V občini se zavedajo pomena kmetijstva in podeželja, zato z aktivnostmi in različnimi projekti pospešujejo razvoj na tem področju. Župan Darko Ratajc je ministru Podgoršku predstavil tudi problematiko območja Škalč, kjer se soočajo z močnimi zalednimi meteornimi vodami.

V nadaljevanju dopoldneva se je minister dr. Podgoršek udeležil letne skupščine Zveze VINIS, na kateri je izpostavil pomembnost manjših in srednjih vinogradnikov, ki ohranjajo obdelanost vinogradov in med drugim pomembno prispevajo tudi k izgledu krajine. Že pred epidemijo covida-19 je bila situacija v vinogradništvu in vinarstvu težka, epidemija pa jo še poslabšala. Tudi poročilo Evropske komisije o splošnem trendu gibanja v panogi do leta 2030 kaže na padanje potrošnje, spremembe razmerja v potrošnji različnih tipov vina, upočasnitev naraščanja izvoza in upadanje površin vinogradov.

Za prebroditev nastale krize je bila v zadnjih dveh letih s t.i. protikoronskimi zakoni sprejeta vrsta ukrepov tudi za vinogradnike in vinarje zaradi izpada dohodka. V letu 2020 je bilo za ta namen dodeljenih malo manj kot 3 milijone evrov, v 2021 pa več kot 3,8 milijona evrov. Dodatno je bila panoga v obeh letih upravičena do kriznih ukrepov, ki jih je za vinarstvo predvidela EU (krizna destilacija in krizno skladiščenje vina ter zelena trgatev). Tako je bilo v 2020 za dodatne krizne ukrepe namenjenih še 5,8 milijona evrov, v 2021 pa 4,5 milijona evrov. V zadnjih dveh letih je bilo torej skupaj z rednimi ukrepi namenjenimi izključno vinogradniško-vinarski panogi, vinogradnikom in vinarjem izplačanih 25,5 milijona evrov, vinogradniki in vinarji pa so bili upravičeni tudi do ukrepov, ki jih lahko redno uveljavljajo (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila - KOPOP, ukrepi iz Programa razvoja podeželja za naložbe,…) ter do ostalih protikoronskih ukrepov.

Minister dr. Podgoršek je na skupščini nadalje izpostavil značilnost slovenskega vinogradništva, to je velika razdrobljenost: povprečen vinogradnik namreč obdeluje le pol hektarja vinogradov, na določenih območjih (Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Haloze) pa več kot 90% vinogradnikov obdeluje manj kot 0,5 hektarja.  Posledično so stroški pridelave vina višji, kot v ostalih vinorodnih državah »Razdrobljenost pridelave nam predstavlja dva izziva: kako ohraniti vinograde (in s tem kulturno krajino ter poseljenost podeželja), ki jim zaradi spremenjenega gospodarskega okolja in načina življenja grozi opuščanje obdelave, in kako z boljšim organiziranjem pridelovalcev ohraniti in okrepiti prisotnost ter prepoznavnost slovenskih vin na domačem in tujih trgih. Menim, da je ključ do uspeha, da vinogradniki in vinarji nastopate enotno, med sabo sodelujete, si izmenjujete dobre prakse in izkušnje ter usklajeno sodelujete tudi pri oblikovanju zakonodaje in ukrepov, ki so v pomoč panogi.«

Minister Podgoršek je člane Zveze VINIS opozoril tudi na pripravo strateškega načrta bodoče skupne kmetijske politike 2023-2027 in izrazil upanje, da so vinogradniki in vinarji v postopkih javne obravnave podali svoje predloge. »Država pa bo še naprej opravljala svoj del naloge in ustvarjala čim boljše pogoje za razvoj panoge, tudi z novim strateškim načrtom skupne kmetijske politike, kjer vinska ovojnica ostaja pomemben del. Vlagali bomo predvsem v prestrukturiranje vinogradov, njihovo obnovo in drugo« je ob tem zaključil minister.