Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs: »Če bomo kohezijska sredstva pravilno in učinkovito usmerjali, bo EU tudi v prihodnje zagotovo uspešna.«

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je v francoskem mestu Rouen udeležila neformalnega zasedanja Sveta za splošne zadeve na temo kohezijske politike. Tema srečanja so bili izsledki osmega kohezijskega poročila in prihodnji razvoj evropske kohezijske politike.

Monika Kirbiš Rojs zastave EU

Monika Kirbiš Rojs zastave EU

Mag. Kirbiš Rojs je sodelovala v razpravi, v kateri so sogovorniki odgovorili na vprašanji, s katerimi investicijskimi strategijami pospešiti kohezijsko politiko in kako s skupnimi pristopi zmanjšati tveganja za geografsko pogojena nezadovoljstva, ki vplivajo na Evropsko unijo kot celoto.

Dvodnevno srečanje je potekalo na pobudo francoskega predsedstva, glavni namen srečanja pa je osvetlitev obstoječih izzivov, kot jih navaja osmo poročilo o kohezijski politiki, in uspešno delovanje na področju kohezijske politike v prihodnje. Na razpravi je v imenu Slovenije sodelovala državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs.

Državna sekretarka je svoj nagovor začela z izrazom podpore Ukrajini. Poudarila je, da je boj za Ukrajino tudi boj za Evropo in da le uspešno rešeno vprašanje Ukrajine pomeni tudi uspešen nadaljnji razvoj Evrope. »Slovenija izraža solidarnost z Ukrajino. Brez miru in stabilnosti v Evropi so tudi prizadevanja na ostalih področjih brez pravega smisla.«

Poleg dogajanja v Ukrajini, je nadaljevala ga. Kirbiš Rojs, je Evropska unija, in s tem tudi kohezijska politika, trenutno v zelo pomembnem obdobju, ko še ni popolnoma izšla iz krize pandemije, ob tem pa potekajo tudi obsežni programi in aktivnosti tako na področju finančne perspektive 2014–2020, pobude React-EU, Mehanizma za okrevanje in odpornost ter nove finančne perspektive 2021–2027. Poudarila je trenutni položaj Slovenije, ki je glede na visoko stopnjo gospodarske rasti in nizko brezposelnost z ustreznimi in pravočasnimi ukrepi uspela preprečiti najhujše posledice zdravstvene krize v gospodarstvu.

Ob tem pa po njenih besedah ne gre prezreti izzivov, s katerimi se moramo ustrezno soočiti, če želimo doseči zastavljene cilje. Na veliko teh izzivov lahko rešitve ponudi prav kohezijska politika. Osmo kohezijsko poročilo prinaša smernice za prihodnost in je skladno s programskimi izzivi Slovenije predvsem na področju zelenega prehoda. Prezreti pa ne gre tudi izzivov na področju demografskih trendov, ki za Evropo, posebej pa za Slovenijo, niso ugodni. »Iz poročila je razvidno, na katerih področjih so države članice močne in kje so največje potrebe po prihodnjih vlaganjih. Če bomo sledili priporočilom iz poročila ter kohezijska sredstva pravilno in učinkovito usmerjali, bo EU tudi v prihodnje zagotovo uspešna.«

Državna sekretarka je prav tako poudarila, da je potrebno prisluhniti in ustrezno nagovoriti specifične potrebe mikro regij, oddaljenih območij in različnih ciljnih skupin. Okrepiti je potrebno sodelovanje na vseh ravneh in zagotoviti ustrezne investicije v ljudi in infrastrukturo ter krepiti zaupanje ljudi. Svoj nagovor je zaključila s pogledom v prihodnost: »Zaupanje, transparentnost, razumevanje različnih potreb in obenem pogled na kohezijske projekte kot celoto je pravi način za vrednotenje naših prizadevanj. Prepričana sem, da nam bo ob upoštevanju vsega tega uspelo zgraditi močnejšo in odpornejšo Evropo.«