Državni sekretar Simon Zajc je ob sprejetju splošnega pristopa predloga direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti čestital francoskemu predsedstvu. »Francosko predsedstvo je sledilo smeri, ki jo je začrtala Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije, ko smo zaradi konstruktivnega odnosa vseh delegacij in dobrega sodelovanja Evropske komisije dosegli velik napredek pri pogajanjih. Pripravili smo prvo kompromisno besedilo, ki je bilo zelo dobro sprejeto med državami članicami.  Francosko predsedstvo je pri nadaljevanju pogajanj upoštevalo nekaj dodatnih komentarjev držav članic in v manj kot dveh mesecih na naši osnovi pripravilo dobro uravnotežen kompromisni predlog, s katerim bo pristopilo v nadaljnja pogajanja z Evropskim parlamentom,« je povedal državni sekretar.   

Predlog direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti posodablja Direktivo o nefinančnem poročanju. Njegov namen je, da se predvsem z uvedbo enotnih standardov trajnostnega poročanja ter dajanjem zagotovil izboljša primernost, primerljivost, zanesljivost in dostopnost trajnostnih informacij. Širi se tudi obseg zavezancev za trajnostno poročanje in sicer na vse velike gospodarske družbe ter na vse družbe, ki so na borzi, razen mikro družb.

Posebna pozornost je namenjena varstvu majhnih in srednje velikih družb, med katerimi bodo tiste, ki so na borzi, poročale v skladu s poenostavljenimi standardi. Zaradi vse večje usmerjenosti investitorjev v trajnostne naložbe je pomembno, da te niso izključene iz direktive, saj bi imelo to za posledico, da bi jih nekateri investitorji spregledali. Preostale majhne in srednje velike družbe, ki predstavljajo večino, pa bodo poročale zgolj na prostovoljni osnovi.

Nova direktiva bo z večjim upoštevanjem trajnostnih vidikov pri poslovanju gospodarskih družb bistveno prispevala k sprejemanju boljših odločitev vlagateljev pri upravljanju njihovih naložb ter tudi k boljši obveščenosti celotne družbene skupnosti, kar nam bo pomagalo doseči cilje evropskega zelenega dogovora. Gospodarskim družbam, ki jih zavezuje, bo sicer nalagala dodatne obveznosti, vendar pa bodo družbe s tem, ko bodo v večji meri upoštevale trajnostne dejavnike, imele tudi koristi, saj bodo bolje zaznale ter upravljale tveganja in tudi iskale nove priložnosti.

Državni sekretar je še poudaril: »Predlog direktive predstavlja del pomembne poti, po kateri stopa Evropska unija in tudi Slovenija. Zavedamo se, da je za naš prihodnji razvoj nujno večje vključevanje pomena trajnostnosti, tako v vsakdanje življenje kot v poslovanje gospodarskih družb.«

Na zasedanju je bil predstavljen tudi Predlog direktive o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti, ki ga je včeraj objavila Evropska komisija in ki bo še dodatno vnesel trajnostne elemente v poslovanje gospodarskih družb. Državni sekretar Simon Zajc je na to temo povedal: »Kot celotna družba bomo pridobili, če se  bodo vplivi gospodarstva  na okolje celostno trajnostno spremenili, hkrati pa bomo dajali še večji poudarek kot doslej na spoštovanju človekovih pravic. Priložnosti so tudi za gospodarstvo, ki bo s sledenjem trajnostnemu razvoju postalo bolj odporno, inovativno in konkurenčno«.

Predstavniki držav članic so na zasedanju opravili tudi dve orientacijski razpravi. Prva je potekala na temo industrijskega ekosistema mobilnosti, ki v strukturi evropskega gospodarstva predstavlja 7,5% ustvarjene dodane vrednosti in zaposluje več kot 14 milijonov ljudi, od tega kar 12 milijonov v avtomobilski industriji. Prav v tem sektorju se evropska podjetja trenutno soočajo s pomanjkanjem oskrbe in morajo hkrati korenito preoblikovati svojo proizvodnjo za električna vozila. Državni sekretar Simon Zajc je povedal, da je avtomobilska industrija za Slovenijo izrednega pomena, saj predstavlja 20% izvoza in okoli 10% bruto dodanega proizvoda. Izpostavil je, da je mobilnost je ena od prioritet Slovenske strategije pametne specializacije in da dekarbonizacija vozil, digitalizacija - robotizacija in avtomatizacija proizvodnje in snovna učinkovitost za to industrijo predstavljajo izjemen izziv, seveda tudi v smislu dodatnih investicij, predvsem vlaganj v raziskave in razvoj ter prilagajanja zakonodaje.

Druga razprava pa je potekala na temo predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg. Uredba obravnava predlog zakonodajnega akta, ki bo zapolnil zakonodajno vrzel  pri odkrivanju in preprečevanju izkrivljajočih učinkov tujih subvencij  na skupen evropski trg. Njen cilj je vzpostaviti enake pogoje poslovanja za vsa podjetja na skupnem evropskem trgu. Evropska podjetja so dolžna upoštevati pravila državnih pomoči, kar pa za druga podjetja ni pogoj, zato se vse pogosteje zaznavajo primeri, ko matične države neevropskih podjetij svoja podjetja podpirajo z neobičajno ugodnimi brezobrestnimi krediti, državnimi jamstvi, kapitalskimi injekcijami in direktnimi subvencijami, ko ta podjetja  konkurirajo za posle na evropskem trgu (javna naročila) ali kupujejo dele ali cela evropska podjetja (koncentracija lastništva). Državni sekretar je izpostavil, da se Slovenija zavzema za ureditev tega področja, saj je treba zagotoviti pravično delovanje na notranjem trgu in enake pogoje za vse ter čimprejšnjo uveljavitev uredbe ob pogoju, da bo zagotovljena sorazmernost, predvidljivost in pravna varnost za deležnike ter usklajenost s pravili trgovinske politike Svetovne trgovinske organizacije.