Skoči do osrednje vsebine

Izjava ministrice prof. dr. Simone Kustec ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ki ga je leta 2016 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Z njim so želeli spodbuditi zanimanje žensk in deklet za znanost ter opozoriti na razkorak med spoloma, ki še vedno zaznamuje področje znanosti.

Ministrica Kustec z raziskovalkami na Inštitutu za raziskovanje Krasa ob obisku Vlade RS v v Primorsko-notranjski regiji.

Ženske v znanosti na področju raziskav in razvoja krasoslovja. Ministrica Kustec in slovenske krasoslovke, ki delujejo na Inštitutu za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, ob obisku Vlade RS v v Primorsko-notranjski regiji. | Avtor Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec izpostavlja pomembno vlogo, ki jo imajo slovenske raziskovalke na področju raziskav in razvoja, ter obenem poudarja, da si moramo za zagotavljanje enakosti spolov na področju raziskav in inovacij prizadevati tako na nacionalni kot na evropski in globalni ravni.

Slovenija se je v strateških dokumentih s področja znanosti zavezala, da bo odpravila zakonodajne in druge ovire ter uskladila karierne možnosti z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno uravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v vsebinah raziskovalnih programov in projektov. Statistični podatki za Slovenijo kažejo, da število žensk, vključenih v visokošolsko izobraževanje 3. stopnje vztrajno narašča, delež doktorskih študentk pa se presegel delež doktorskih študentov. Podatki o vključenosti študentk v študij bi nas lahko zavedli k sklepu, da imajo ženske v znanstvenem svetu enake možnosti kot moški. Vendar pa je delež žensk, ki se kasneje zaposlijo v raziskovalni sferi nižji, sploh pa ostaja nizek odstotek žensk na vodilnih položajih.

Podatki v evropski bazi podatkov Horizon Dashboard so spodbudni in nakazujejo na pozitiven trend, saj so slovenske raziskovalke v skoraj vseh kazalnikih bolje zastopane od povprečja v Obzorju 2020. Slovenske raziskovalke so tako večkrat koordinatorice raziskovalnih projektov od povprečja. Pri tem imamo za več kot deset odstotkov več koordinatoric MSCA (angleško Marie Skłodowska-Curie Actions) projektov, kot je to v povprečju v MSCA projektih v Obzorju 2020. Vsi naši projekti pa so tudi izrazito boljši od povprečja v Obzorju 2020 glede na vključenost spolne dimenzije v vsebino raziskovanja. Pomemben prispevek slovenskih raziskovalk v znanosti je bil letos prepoznan tudi pri podelitvi Zoisovih in Puhovih nagrad.

Slovenija je enakosti spolov v raziskavah namenila pomembno mesto tudi v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ko je bila na njeno pobudo sprejeta Ljubljanska deklaracija o enakosti spolov na področju raziskav in inovacij. Deklaracija, ki je prejela veliko podporo držav članic in Evropske komisije, je naredila korak naprej k institucionalnemu in sistematskemu izboljševanju vloge in položaja žensk v Evropskem raziskovalnem prostoru.
Na dobrih strateških temeljih je treba odločno delovati tudi v praksi. Načrti za enakost spolov (angleško Gender Equality Plans ali GEPs), ki jih bodo morale imeti vse javne organizacije, če bodo želele uspešno kandidirati na razpisih Obzorja Evropa, so gotovo prvi korak. A storiti moramo še več: tako na nacionalni kot na evropski in globalni ravni.

Prizadevamo si ustvariti spodbudno in vključujoče ter etično raziskovalno okolje, ki bo dosledno upoštevalo načela enakosti spolov v znanosti. Skupaj se moramo vztrajno boriti za to, da odpravimo ovire in stereotipne predstave o vlogi spolov ter raziskovalke ustrezno prepoznati in nagraditi. Obstaja niz odkritih in prikritih oblik diskriminacije v znanosti po spolu, zaradi česar se izgubljajo intelektualni potenciali žensk, kar pomeni izgubo za znanost in za družbo kot celoto.

Ob obisku Vlade RS v Primorsko-notranjski regiji je ministrica prof. dr. Simona Kustec obiskala tudi Inštitut za raziskovanje Krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in se srečala s tamkajšnjimi raziskovalkami. Inštitut je nosilec in nacionalni koordinator v treh mednarodnih raziskovalnih infrastrukturnih projektih iz Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020, vsi pa so s področja okolja.

S sodelovanjem v LifeWatch in eLTER (koordinatorka je prof. dr. Tanja Pipan) je Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU eden od ključnih protagonistov pri nas pri vključevanju v nove mednarodne raziskave na področju biodiverzitete in ekosistemov ter za poenotenje z mednarodnimi standardi za njihov monitoring, zaščito, upravljanje in trajnostno rabo. S sodelovanjem v EPOS (koordinatorka dr. Stanka Šebela) pa se na podlagi pridobljenih mednarodno primerljivih podatkov na področjih seizmologije, vulkanologije, geologije, geokemije, geodezije, geomagnetizma ter drugih analitičnih in eksperimentalnih laboratorijskih raziskav s področja ved o Zemlji oblikujejo naravovarstvene smernice za razvoj trajnostnega turizma v slovenskih kraških jamah, kot tudi na objektih naravne dediščine.