Sredstva bodo namenjena za dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva v smeri zelenega in digitalnega prehoda ter za enakomeren razvoj slovenskih regij. Objavo prvih javnih razpisov lahko gospodarstvo pričakuje že konec tega meseca.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob tem poudaril, da je gospodarstvo danes močnejše in bolj robustno kot pred krizo, saj je uspešno vzdržalo pritisk covid-19 in se je praktično čez noč moralo prilagoditi novim razmeram na trgu. »Zrelo je za nadaljnjo krepitev in rast. Naše razvojne spodbude osredotočamo na krepitev produktivnosti, konkurenčnosti in doseganje višje dodane vrednosti in s tem h kvalitetnejšim delovnim mestom ter na enakomerni razvoj regij. Vse to na način, ki bo odgovoren do okolja in podprt z digitalizacijo ter uporabo najnaprednejših tehnologij. S spodbudami v letu 2022 želimo okrepiti položaj, moč in vpliv slovenskih malih, srednjih in tudi velikih podjetij v globalnih in domačih verigah vrednosti, stimulirati medsebojno povezovanje podjetij in s tem prenos znanja in razvojnih idej v prakso ter pospešiti nujno potrebno razvojno investicijsko aktivnost podjetij.«

Z ukrepi bo ministrstvo podprlo več področij – največ bo namenilo razvoju turizma 130,8 milijona evrov (20,4% vseh sredstev), podjetništvu in internacionalizaciji 117,3 milijona evrov (18,3%), raziskavam, razvoju in inovacijam 107,5 milijona evrov (16,8%) ter investicijam za večjo produktivnost in globalno konkurenčnost 88,5 milijona evrov (13,8%). Za regionalni razvoj bo namenjenih 76 milijonov evrov (11,9%), za digitalizacijo 56,5 milijona evrov (8,8%) in za lesno predelovalno industrijo 29 milijonov evrov (4,5%). Za energetsko učinkovitost bo namenjeno 16,8 milijona evrov (2,6%), za krožno gospodarstvo 12,8 milijona evrov (2%), socialno podjetništvo 3,1 milijona evrov (0,5%) in za področje urbanega razvoja 2,4 milijona evrov (0,4%).

Gospodarsko ministrstvo želi z razvojnimi sredstvi intenzivno spodbuditi investicijski cikel za zeleni in digitalni prehod gospodarstva. S tem želi zvišati produktivnost gospodarstva, konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih in ustvariti kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter zagotoviti skladen razvoj vseh slovenskih regij.

Letos bo ministrstvo ponudilo gospodarstvu za skoraj še enkrat več nepovratnih sredstev kot lani, pri čemer se osredotoča predvsem na investicijske aktivnosti slovenskih podjetij. Ministrstvo letos bistveno več nepovratnih sredstev oz. subvencij usmerja v področje krepitve produktivnosti, raziskav, razvoja in inovacij ter tudi turizma.

Razvojna sredstva bo ministrstvo dodelilo na tri načine: preko javnih razpisov, programov za krepitev podpornih ekosistemov in preko postopkov javnega naročanja blaga in storitev. Ukrepe bo ministrstvo izvajalo neposredno in tudi preko izvajalskih organizacij: Javne agencije SPIRIT, Javnega sklada RS za podjetništvo (SPS), Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja (SRRS), SID banke in Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS (JŠRIS).

Prva javna razpisa bosta objavljena že predvidoma konec januarja, in sicer za digitalno transformacijo podjetij in za mentorske sheme za ranljive skupine, zaposlene v socialnih podjetjih 2021-2022.

Razvojna sredstva v višini dobrih 640 milijonov evrov bodo oblikovana iz treh virov:

1. iz Načrta za okrevanje in odpornost 397,3 milijona evrov (62,0%),
2. iz kohezijske ovojnice Operativnega programa 2014-2020, vključno s skladom React EU v višini 217,2 milijona evrov (33,9%) in
3. slovenskega proračuna v višini 26,2 milijona evrov (4,1%).

Lani je država gospodarstvu s številnimi protikoronskimi paketi pomagala predvsem z likvidnostnimi spodbudami za lažje soočanje z negativnimi posledicami pandemije COVID-19. Poleg tega je MGRT v preteklem letu gospodarstvu ponudilo skupaj 616 milijonov evrov razvojnih sredstev, predvsem likvidnostnih, od tega 250,9 milijona evrov nepovratnih in 365,1 milijona evrov povratnih sredstev.

V naslednjem obdobju do leta 2027 bodo za gospodarstvo na voljo tudi dodatne razvojne spodbude iz naslova evropskih strukturnih ter sklada za pravični prehod, pri čemer je slednji na voljo le za dve upravičeni premogovni regiji (Savinjsko-Šaleško premogovno regijo in Zasavje). Ker je alokacija za različne vsebine in ciljne skupine iz kohezijske ovojnice 2021-2027 trenutno še v fazi programiranja in usklajevanja z Evropsko komisijo, konkretnih vrednosti in področij financiranja gospodarstva v tem trenutku še ni mogoče napovedati. Ministrstvo pa namerava sredstva iz tega naslova usmeriti predvsem v raziskave, razvoj in inovacije, v rast in razvoj malih in srednjih podjetij (MSP), v digitalizacijo ter regionalni razvoj.