Skoči do osrednje vsebine

Zaključilo se je tretje plenarno zasedanje Konference o prihodnosti Evrope

  • Ministrstvo za zunanje zadeve
Državni sekretar Gašper Dovžan se je udeležil tretjega plenarnega zasedanja Konference o prihodnosti Evrope v Strasbourgu, na katerem je potekala razprava o priporočilih evropskih državljanskih forumov o evropski demokraciji, vrednotah in pravicah, pravni državi, varnosti, podnebnih spremembah, okolju in zdravju ter o povezanih priporočilih nacionalnih državljanskih forumov. Dan pred zasedanjem so se sestale tudi delovne skupine plenarnega zasedanja in nadaljevale s pripravljalnimi razpravami. Državni sekretar Dovžan je sodeloval v delovni skupini demokracija v EU.
Dvorana Evropskega parlamenta med plenarnim zasedanjem

Plenarno zasedanje | Avtor: Ministrstvo za zunanje zadeve

1 / 3

Državni sekretar Dovžan je v razpravi o evropski demokraciji izrazil zadovoljstvo, da je Konferenca o prihodnosti Evrope - tudi po zaslugi slovenskega predsedovanja Svetu EU - v prejšnjem semestru prišla do točke, ko naposled razpravljamo o vsebinskih vprašanjih in konkretnih predlogih za prihodnost. Pozitivno je ocenil, da konferenca ostaja odprta tudi za zunanje deležnike, kot so predstavniki držav Zahodnega Balkana, ki formalno sicer niso člani konference, saj so njihovi pogledi zelo pomembni z vidika naše skupne prihodnosti v Evropi.
 
Državni sekretar Dovžan je na plenarnem zasedanju izpostavil dvojni izvor demokratične legitimnosti EU. Na konstitutivni ravni ta prihaja od državljanov, ki preko parlamentarnih volitev oblikujejo vlade, ki nato sodelujejo v Svetu EU; osrednji zakonodajni instituciji, ki je izjemnega pomena za spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Svet EU zagotavlja tudi mirno razreševanje nasprotujočih si interesov članic EU ter izgradnjo medsebojnega zaupanja med vladami držav Unije, ki imajo v rokah izvršilne vzvode oblasti. Potencial za izboljšanje demokracije v EU zato leži v državah članicah, kjer je še veliko prostora za več evropskih tem v političnih razpravah in večji angažma nacionalnih parlamentov, medijev in tudi deležnikov civilne družbe pri spremljanju delovanja nacionalnih vlad v Svetu EU.

Na konstituirani ravni demokratična legitimnost EU izvira pri državljanih, ki na evropskih volitvah izvolijo člane Evropskega parlamenta. Oba izvora demokratične legitimnosti ostajata enako pomembna tudi v luči prihodnjega demokratičnega razvoja EU, ki bo še naprej unija držav in državljanov. Državni sekretar Dovžan je poudaril, da se je v evropski politiki treba izogibati ravnanj, ki države in njihove državljane medsebojno oddaljujejo namesto da bi jih zbliževali.

Plenarno zasedanje konference sestavlja 108 predstavnikov Evropskega parlamenta, 54 predstavnikov Sveta, 3 predstavniki Evropske komisije, 108 predstavnikov nacionalnih parlamentov, 108 državljanov, 80 predstavnikov evropskih okroglih miz z državljani, 27 predstavnikov nacionalnih okroglih miz z državljani ali konferenc (po eden iz vsake države članice) ter predsednik Evropskega mladinskega foruma. Sodeluje tudi 18 predstavnikov Odbora regij in 18 predstavnikov Ekonomsko-socialnega odbora, 6 izvoljenih predstavnikov regionalnih oblasti in 6 izvoljenih predstavnikov lokalnih oblasti, 12 predstavnikov socialnih partnerjev in 8 predstavnikov civilne družbe.