Podnebne spremembe se ne ozirajo na državne meje in številne strategije za prilagajanje ter zaščito pred njimi terjajo koordiniran pristop, zato je za alpske države ključno povezovanje. Nujno je delati usklajeno, preko nacionalnih meja, v širši regiji, kot sta Alpska konvencija in Züriška skupina, v luči izboljšanja stanja okolja in izboljšanja kakovosti življenja prebivalstva. Ob tem je minister Vizjak poudaril: »Slovenija izraža podporo krepitvi sodelovanja na vse-alpski ravni na področju okolja in prometa s ciljem podpreti vizijo doseganja ogljične nevtralnosti najkasneje do leta 2050.«

Alpska konvencija prednjači na področju podnebnih aktivnosti: prvi Akcijski načrt za podnebje v Alpah je bil sprejet že v letu 2010; sledil je sprejem Sistema alpskih podnebnih ciljev in Akcijski načrt 2.0 z ambicioznimi kažipoti za deset sektorjev, vključno za promet ter biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Ti dokumenti so relevantni okvir za skupno sodelovanje v smeri doseganja skupne vizije podnebne nevtralnosti do 2050.

Znotraj prometnega sektorja cestni promet v Sloveniji prispeva skoraj 70 % emisij toplogrednih plinov. Deloma je to posledica tranzitne lege Slovenije, ki je bila v preteklosti podprta predvsem z gradnjo avtocestnega sistema, deloma pa tudi zaradi razpršene poselitve, kjer več kot polovica prebivalstva živi v prostorsko razpršenih majhnih naseljih. Zaradi tega je trajnostna mobilnost ključen slovenski izziv tako za urbana kot tudi za podeželska območja. Poleg prizadevanj za zmanjševanje emisij, krepitve trajnostne mobilnosti in  uveljavljanje novih tehnologij, pa moramo pozornost posvetiti tudi zmanjšanju potreb po mobilnosti in prevozih. Pri tem ima pomembno vlogo prostorsko planiranje, ki lahko izboljša racionalno organizacijo dejavnosti in trajnostno povezanost, kot to izpostavlja Teritorialna agenda 2030.

Ob tem je minister Vizjak poudaril tudi: »Verjamemo, da na območju Alp delimo veliko tovrstnih skupnih izzivov, kar omogoča izmenjavo izkušenj, znanja ali dobrih praks, ki temeljijo na najboljši dostopni tehnologiji ali na alternativnih modelih trajnostne mobilnosti. V izmenjavi dobrih praks vidimo potencialne koristi nadaljnjega dela na tem področju.« Ter še posebej naglasil: »Posebej pomembno za Slovenijo je, da si prizadevamo za izboljšanje javnega prometa na način, da bo omogočal širše možnosti za cenovno dostopen, učinkovit in trajnosten aktiven življenjski slog. Namenjamo pomemben del evropskih in državnih sredstev za gradnjo in razvoj železniškega in kolesarskega omrežja. S tem bomo, upamo, spodbudili in omogočili bolj trajnostno mobilnost in spremembo obnašanja posameznikov in gospodarstva.« 

Na podlagi razprave alpskih ministrov in ministric bo švicarsko predsedstvo pripravilo skupni Akcijski načrt, ki ga bo predložila na konferenci ministric in ministrov alpskih držav za okolje in promet ter Evropske unije, 7. septembra 2022.

Več informacij o alpski konvenciji