»Naša prva prioriteta je spodbujanje digitalne vključenosti celotne družbe - naj gre za starejše ali katerekoli druge ranljive skupine,« je v uvodu poudaril minister Mark Boris Andrijanič. To področje Služba za digitalno preobrazbo naslavlja s programom digitalnega opismenjevanja, ki ga bo zagnala še letos. Šlo bo za največji projekt spodbujanja digitalnih veščin pri nas, kateremu bo namenjenih preko 30 milijonov evrov. »Menim, da je to nujno, saj na tem področju Slovenija močno zaostaja za evropskim povprečjem,« je izpostavil minister.

S predlaganim zakonom želi Služba vlade za digitalno preobrazbo starejšim od 55 let omogočiti brezplačne tečaje osnovnih digitalnih veščin, ki bodo vključevali tudi znanja na področju digitalnega bančništva in rokovanja s spletnimi storitvami javne uprave, obenem pa želijo s tem zakonom navduševati mlade nad tehniškimi znanji in poklici prihodnosti. »Zato želimo vsem osnovnošolcem in srednješolcem omogočiti dostop do naprednih digitalnih veščin kot so programiranje, robotika, umetna inteligenca in podjetništvo,« je pojasnil Andrijanič.

»Kar šole potrebujejo je, da sistemsko načrtujejo uporabo IKT v svojem delovanju,« je o svoji raziskavi, izvedeni med julijem in septembrom 2020 povedala dr. Emilija Stojmenova Duh. Izsledki raziskave, kot je predstavila, so se nanašali tudi na potrebo digitalnega usposabljanja v šolah ter potrebe po didaktičnih orodjih in opremi, torej tistih ključnih stvareh, ki so potrebni za normalno delovanje v digitalni dobi.  

Dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, je izpostavil neizpodbitno potrebo uvajanja digitalizacije v šolski prostor, ki je potrebna strateškega premisleka znotraj načina in samega starostnega obdobja izvajanja pri otrocih. »V gimnazijah že imamo obvezni predmet, ki je potreben temeljite prenove. V osnovnih šolah imamo za sposobnejše otroke izbirni predmet informatika, ki ga je treba aktualizirati in posodobiti,« je povedal dr. Logaj. A kot je zatrdil Igor Zorko, pričakuje gospodarstvo, da bo celoten spekter poklicev imel komponento digitalnih veščin in znanj, tudi tisti, ki zaključijo osnovno šolo. »Vsem moramo omogočiti enak dostop do digitalnih znanj, saj bodo drugače izključeni iz družbe in možnosti kakršnega koli napredovanja,« je dejal Igor Zorko.

Pogovor je ponudil številna vprašanja na temo uvajanja obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, tako vprašanje usposabljanja učiteljev kot vprašanje zahtevnosti digitalnih predmetov še posebej v prvo triado osnovnih šol. »Nihče ne zagovarja tega, da bi morali uvesti zahtevno programiranje v prve razrede osnovnih šol. Nikakor. Seveda mora biti samostojni predmet prilagojen odraslosti oz. kognitivni razvitosti učencev, ampak dejstvo je, da mora biti to širok predmet, ki bo zajel tudi sociološke in druge komponente. Mlade moramo naučiti, kako se varno in odgovorno obnašati na spletu. Zraven sodi tudi spekter naprednih digitalnih rešitev, ki jih mladi morajo ponotranjiti,« je prepričan minister. 

Ob koncu se je Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, zahvalil za pogovor in javnost pozval k predlogom, še posebej ob Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je v javni obravnavi do 23. januarja. »Vse predloge bomo strokovno preučili in pripravili najboljšo končno različico tega zakona,« je zaključil minister Andrijanič.