V času predsedovanja smo obravnavali številne dosjeje s področja okolja in podnebnih sprememb, na približno 120  delovnih skupinah Sveta EU smo obravnavali vsa tehnična vprašanja in kompromisne predloge.

Podnebne spremembe so bile osrednja prednostna naloga Slovenije v času predsedovanja. Že takoj ob začetku predsedovanja je Evropska komisija objavila podnebno energetski zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55 oziroma Fit for 55. Prvo politično razpravo so ministri opravili na neformalnem srečanju ministrov julija na Brdu, kjer je Izvršni podpredsednik Frans Timmermans prvič predstavil predloge svežnja.

V šestih mesecih so bile opravljene številne razprave tako na tehnični kot ministrski ravni, in tako v nadaljnjo obravnavo sveženj predali francoskemu predsedstvu. Ob tem je podpredsednik Evropske komisije Timmermans poudaril: »Izrekam pohvalo slovenskemu predsedstvu, saj sem se prav zaradi slovenskega predsedstva lahko pogajal v imenu celotne EU.«

Na mednarodni ravni je Slovenija v vlogi predsedujoče EU opravila zelo dejavno vlogo. V imenu Evropske unije je Slovenija na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu nastopila z enotnim glasom. Po šestih letih napornih pogajanj so bile končno sprejete rešitve, ki bodo omogočile polno izvajanje Pariškega sporazuma o trgih ogljika, skupnih časovnih okvirjih in preglednosti. Še posebej pomemben dogovor je ambicija za blažitev podnebnih sprememb, saj je treba že v tem desetletju močno zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov, če želimo, da bo cilj 1,5 stopinje Celzija še vedno dosegljiv.

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je ob tem je pohvalil napore ministra mag. Vizjaka: »Evropska unija je uspešno zagovarjala svoje poglede na mednarodni podnebni konferenci COP26 v Glasgowu zaradi srečanj, ki jih je organizirala Slovenija.«

Na področju biotske raznovrstnosti smo si v imenu EU na 15. zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti prizadevali za sprejem ambicioznega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, katerega cilj je zaustaviti upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2030 ter omogočiti njeno obnovo. Poleg tega smo osvetlili tudi pomen opraševalcev oziroma polinatorjev, tako na neformalnem zasedanju ministrov za okolje. Veseli nas, da so tematiko naslovili tudi ministri pristojni za kmetijstvo.

Na področju onesnaževanja z morskimi odpadki in plastiko so bili  pripravljeni temelji za nadaljnja pogajanja na svetovni ravni za pripravo pravno zavezujočega instrumenta, ki bo naslavljal tudi ta pomembna vprašanja za zaustavitev onesnaževanja naših morij s plastiko. Rezultat je poročilo soorganizatorjev (Nemčija, Gana, Vietnam, Ekvador) in ministrska izjava, ki vsebuje politične zaveze.

Evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je izpostavil: »Zahvaljujem se slovenskemu predsedstvu in ministru Vizjaku ter celotnemu timu za močno podporo v zadnjih šestih mesecih. Skupaj smo dosegli velik napredek na področju zelene agende.«

V Turčiji so na zasedanju pogodbenic za varstvo morskega okolja Sredozemskega mora oz. Barcelonske konvencije COP22 dosegli pomemben dosežek za razglasitev celotnega Sredozemskega morja kot območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov, kar bo nedvomno prispevalo k prizadevanjem za zeleno okrevanje ter izboljšanje kakovosti zraka v Sredozemskih obalnih državah. Sprejeta je bila tudi Srednjeročna strategija Okoljskega programa Združenih narodov, Akcijski načrt za Mediteran za obdobje 2022-2027 in Strateški akcijski  program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 – SAP BIO ter razglasitev novih zavarovanih območij na morju.

Po napornih pogajanjih tik pred iztekom predsedovanja  je bil  decembra dosežen dogovor o prihodnjem 8. Okoljskem akcijskem programu, ki podaja smernice za okoljsko in podnebno politiko do leta 2030.

Intenzivno se je obravnavala Uredba o baterijah in odpadnih baterijah, ki bo z obsežnejšo uporabo električnih vozil prispevala k doseganju zaveze zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa ter k našemu cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Tudi na zasedanju pogodbenic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) Vodne konvencije, kjer je Slovenija zastopala EU, je bil sprejet sklep o gostiteljstvu naslednjega zasedanja v letu 2024 ter prevzemu predsedovanja konvenciji od leta 2024-2027.

V novembru je bil na neformalnem zasedanju ministrov za urbani razvoj sprejet Ljubljanski dogovor in večletni program dela - Naslednja generacija Urbane agende EU. V okviru zasedanja je tekla razprava tudi o vlogi mest za zeleni in digitalni prehod.

Z vsemi naštetimi dosežki  je Slovenija pomembno prispevala k implementaciji Evropskega zelenega dogovora, podnebno nevtralni, zeleni in  pravični Evropski uniji, izboljšanju zdravja ter kakovosti bivanja za nas in naše zanamce.

Več informacij: Posnetek novinarske konference