Skoči do osrednje vsebine

Uspešno leto 2021 na področju športa

  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sta danes v Predsedniški palači sprejela najboljše slovenske športnice in športnike v letu 2021.
Ministrica prof. dr. Kustec in predsednik RS Borut Pahor v družbi izjemnih športnikov: Franček Gorazd Tiršek (z leve proti desni), Tina Maze in Janja Garnbret ter Benjamina Savška.

Ministrica prof. dr. Kustec in predsednik RS Borut Pahor v družbi izjemnih športnikov: (z leve proti desni) Frančka Gorazda Tirška, Tine Maze, Janje Garnbret in Benjamina Savška | Avtor: Nebojša Tejić, STA

Ministrica prof. dr. Simona Kustec je vsem zbranim športnicam in športnikom najprej iskreno čestitala za izjemno leto 2021, s katerim so se vpisali v zgodovino Slovenije in v srca navijačev. "Ste izjemni ambasadorji Slovenije, ambasadorji svetle prihodnosti, nam vsem v zgled in vzor mladim, da imajo željo po zmagi in da vztrajajo na njihovih športnih poteh,« je med drugim na sprejemu dejala ministrica prof. dr. Simona Kustec.

Slovenski športniki so letos, na Olimpijskih igrah v Tokiu, osvojili pet odličij, še dve na paralimpijskih igrah, 10 odličij so osvojili na svetovnih prvenstvih ter dosegali številne odlične dosežke tudi na drugih mednarodnih tekmovanjih. 

Leto 2021 je bilo uspešno tudi na področju športne politike. Slovenija, ki v drugi polovici leta predseduje EU, je na področju športa dosegla zgodovinski mejnik. Evropski ministri in ministrice, pristojni za šport, so konec novembra sprejeli  Resolucijo o Evropskem modelu športa.

Resolucija poudarja ključne značilnosti evropskega modela športa, kot so svoboda združevanja, piramidalna struktura, množični pristop na temeljni ravni  in odprtost športnih tekmovanj kot osnovne gradnike organiziranosti in strukturiranosti športnega gibanja. Ključne značilnosti prav tako vključujejo organiziran šport, strukturiran na nacionalni osnovi po eno zvezo na šport, solidarnost z nižjimi športnimi ravnmi in spodbujanje odprtih tekmovanj.

Poudarja tudi temeljne vrednote v športu, kot so pravičnost, dobro upravljanje, solidarnost, integriteta in enakost, ki predstavljajo temeljne vsebinske sestavine evropskega modela športa.

Resolucija  je hkrati poziv športnemu gibanju, naj spodbuja solidarnost med športnimi organizacijami in tako prispeva k okrevanju športnega sektorja  po pandemiji covid-19. Ministri poleg tega pozivajo športno gibanje, naj zagotovi, da bo organizacija športnih tekmovanj v skladu z načelom odprtosti in da je treba dati prednost športnim zaslugam ter spoštovanju temeljnih in človekovih pravic.

Slovenija je v času predsedovanja Svetu EU vzpodbudila tudi razpravo o dvojni karieri za športnike, ki je tudi v okviru delovnega načrta EU za šport za obdobje 2021–2024 ena od ključnih tem in prednostno področje EU za varovanje integritete in vrednot v športu. V prihodnje si bomo v Sloveniji še naprej prizadevali najti boljše rešitve za opolnomočenje športnikov ne samo v času športnikove kariere, ampak tudi ob prehodu na trg delovne sile po koncu športne kariere.

Da bi spodbudili čim več državljank in državljanov vseh generacij k športnemu udejstvovanju, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skrbi tudi za ustrezno športno infrastrukturo. Tako smo konec aprila letos objavili Javni razpis za sofinanciranje investicij v rekonstrukcije športnih bazenov ter posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin v letu 2021.

Za investicije v rekonstrukcijo športnih bazenov sta bila izbrana dva projekta, in sicer rekonstrukcija športnega bazena v Športnem centru Ribnica ter kopališče Radovljica, ki ju bo MIZŠ sofinanciralo s po 1,5 milijona evrov.

Na področju investicij v posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin pa je bilo na razpisu izbranih 48 projektov, ki jih bo MIZŠ sofinanciralo vsakega po 22.916,66 evra.  

Ministrstvo je februarja letos objavilo tudi javni razpis za sofinanciranje investicij v predšolsko in šolsko infrastrukturo v letih 2021 do 2024 na katerega so občine lahko prijavile tudi investicije v športne dvorane, v kolikor so namenjene tudi šolam. Tako bo v letih 2021-2024 MIZŠ sofinanciralo skupaj 25 občinskih projektov, v višini nekaj več kot 26.847.000 evrov, v izgradnjo šolskih športnih površin. Pri enajstih od teh gre za samostojne telovadnice.

Vlada Republike Slovenije je januarja letos dala Mestni občini Maribor tudi soglasje za vložitev kandidature za organizacijo Poletnega olimpijskega festivala evropske mladine (POFEM – EYOF), ki bo od 22. do 30. julija 2023 v Mariboru. Ob tem je sklenila, da bo sofinancirala  investicijo »Rekonstrukcija, sanacija in dozidava Dvorane Tabor« Mestne občine Maribor. Za projekt, ki bo predvidoma zaključen do konca prihodnjega leta, bo MIZŠ namenilo nekaj več kot 3,1 milijona evrov.

Še letos pa je predviden zaključek projekta »Investicije v Nordijski center Planica 2021«. V okviru projekta je predvidena nadgradnja sistema za zasneževanje in s tem zagotovitev urejenih tekaških prog na celotnem območju med Ratečami in Tamarjem, zagotoviti najvišjo stopnjo varnostnih standardov pri pripravi skakalnic, prihraniti sredstva za vzdrževanje travnih površin, zagotoviti večjo količino ohranjenega snega na deponiji, zagotoviti čvrsto podlago za postavitev varnostne ograje in led panelov na letalnici ter dvigniti standard za počitek športnikov in gostov.  

Vlada Republike Slovenije je v letu 2021 povišala tudi vrednost nagrad za prejemnike odličij na olimpijskih in paraolimpijskih igrah. Športnik in njegov trener sta upravičena vsak do 55.000 evrov za zlato medaljo (povečanje za 21.660 evrov), 45.000 evrov za srebrno medaljo (povečanje za 23.880 evrov) in 38.000 evrov za bronasto medaljo (povečanje za 22.440 evrov).

Skupaj je bilo v letu 2021 za olimpijske in paraolimpijske medalje športnikom in njihovim trenerjem izplačano 662.000 evrov.

 

 

Ministrica Kustec na odru v Veliki dvorani Predsedniške palače.

"Ste ambasadorji svetle prihodnosti", je zbrane športnice in športnike nagovorila ministrica prof. dr. Simona Kustec | Avtor: Nebojša Tejić, STA