Skoči do osrednje vsebine

Državni zbor sprejel Zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon

Državni zbor RS je sprejel Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1). Zakona, ki državljanom prinašata enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve, bosta začela veljati 31. decembra. V času do 1. junija, ko se bosta zakona pričela uporabljati, bo Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo predstavitve lokalnim skupnostim in drugim deležnikom.

Državni sekretar Bojan Purg v Državnem zboru

Državni sekretar Bojan Purg v Državnem zboru | Avtor Slika zaslona

ZUreP-3 prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih (DPN) bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi  vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.

Ključne rešitve, ki jih prinaša ZUreP-3:

  •  vzpostavitev projektnega vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju z aktivnejšim sodelovanjem nosilcev urejanja prostora;
  •  nadgradnja postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu in v enem postopku od načrtovanja do dovoljevanja;
  •  nadgradnja procesa priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) kot temeljnega prostorskega akta občine z namenom njegove učinkovitejše obravnave;
  •  integracija celovite presoje vplivov na okolje v postopku priprave prostorskih izvedbenih aktov;
  •  nadgradnja instituta lokacijske preveritve kot fleksibilnega instrumenta omogočanja posegov v prostor pri posamični poselitvi, odstopanj od prostorskih aktov in začasne rabe prostora;
  •  možnost spremembe namenske rabe s sprejemanjem OPPN;
  •  nadgradnja načina sodelovanja nosilcev urejanja prostora v postopkih priprave prostorskih aktov;
  •  posodobitev ukrepov zemljiške politike zaradi doseganja boljše izkoriščenosti prostora, razvoja stavbnih zemljišč in gospodarjenja občin s stavbnimi zemljišči;
  •  nadgradnja pravil za določanje in evidentiranje gradbenih parcel ter finančnih inštrumentov zemljiške politike (komunalni prispevek).

GZ-1 uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.

Ključne rešitve, ki jih prinaša GZ-1:

  •  možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z Zakonom o upravnem postopku ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-graditev;
  • investitor lahko na lastno odgovornost prične z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje;
  •  podjetja bodo lahko začasno (do tri leta) postavila na svojem dvorišču skladišča poleg obstoječih objektov ter po potrebi vzporedno pridobivala gradbeno dovoljenje za tak objekt;
  • »manjša rekonstrukcija«, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo;
  • odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja  - pred začetkom gradnje;
  • inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti lahko izvajajo tudi občinske inšpekcije;
  • kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čimer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva;
  • omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na preprostejši način;
  • ohranjajo ter deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta; hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje;
  • omogoča se lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. 1. 2005);
  • vzpostavlja pravno fikcijo izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. 6. 2018 in so ustrezno evidentirane;
  • za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje;
  • vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev) ter izvedbo avdio-video obravnav.