Prenehanje  veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo vode za odvzem naplavin iz zahodnega dela gramoznice Babinci

Vlada je izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo vode za odvzem naplavin iz zahodnega dela gramoznice Babinci. Koncesionar družba SEGRAP d. o. o. je predlagala sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe z dne 22. maja 2019. Sporazum o prenehanju koncesijske pogodbe je bil sklenjen 14. januarja 2020. Z izdajo te uredbe preneha veljati še koncesijski akt.

Prenehanje veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine KOV-1 za stekleničenje in proizvodnjo pijač

Vlada je izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine KOV-1 za stekleničenje in proizvodnjo pijač.  Vlada je 4. septembra 2008 izdala Uredbo o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine KOV-1 za stekleničenje in proizvodnjo pijač, ki je podlaga za podelitev koncesije za odvzem podzemne vode iz vrtine KOV-1 za stekleničenje in proizvodnjo pijač. Na podlagi javnega razpisa je vlada podelila koncesijo družbi KOVIS d.o.o., Jesenice na Dolenjskem. Koncesionar je lani podal predlog za sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe, ki je bil že sklenjen.  Z izdajo te uredbe preneha veljati še koncesijski akt.

Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2022

Vlada  je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2022, kar je v skladu z določbo Uredbe o vodnih povračilih. Ocenjena vrednost priliva za leto 2022 iz naslova vodnega povračila znaša okoli 31 milijonov evrov.

Vodno povračilo predstavlja obveznost plačila imetnikov vodne pravice za povrnitev stroškov rabe vode, ki jih povzročajo imetniki vodnih pravic s posebno rabo vode po različnih namenih. Namen vodnega povračila je nadomestiti stroške, ki so povzročeni z obremenjevanjem voda, po načelu, da stroške nosi njihov povzročitelj. Vodno povračilo ima naravo okoljske dajatve za rabo naravne dobrine in pomeni ekonomski ukrep varstva okolja, ki spodbuja učinkovito rabo naravne dobrine tako, da imetnike vodne pravice za posebno rabo vode obremenimo s plačilom vodnega povračila tako, da pokrivajo vsaj del stroškov obremenjevanja voda. Z namenom trajnostne uporabe vodnih virov se vsi imetniki vodne pravice, ki uporabljajo vodo za različne namene dolžni prispevati k pokrivanju stroškov, ki nastajajo in s tem prispevajo k izvajanju ukrepov upravljanja voda.

Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2022

Vlada je sprejela  Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2022, v skladu z določbami posameznih koncesijskih aktov za rabo vode za proizvodnjo pijač. Višina plačila za koncesijo je zgolj ena izmed spremenljivk formule za izračun plačila za koncesijo. 

Višina plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2022 je izračunana na podlagi uradnih podatkov Direkcije Republike Slovenije za vode za leto 2020. Višina plačila za koncesijo za 1000 l stekleničene podzemne vode za leto 2022 znaša 1,506 eura, v letu 2021 pa je znašala 1,381 eura.

Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) za leto 2022

Vlada  je sprejela Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) za leto 2022. Na podlagi koncesijskih aktov (uredb) za rabo vode Vlada Republike Slovenije s sklepom določi spremembo povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. Povprečna letna cena toplote za 1 MJ toplote (v nadaljevanju: faktor C) za leto 2022 znaša 0,022 eura. Za leto 2021 je faktor C znašal 0,026 eura.

Povprečna letna cena toplote za 1 MJ toplote, ki nastane z izgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja (v nadaljevanju: faktor C) je ena izmed spremenljivk v formuli za izračun višine plačila za koncesijo za rabo termalne vode za potrebe kopališč in ogrevanja. Vrednost faktorja C se določi kot zmnožek med povprečno ceno ekstra lahkega kurilnega olja in kurilno vrednostjo ekstra lahkega kurilnega olja.

Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini določeno kot objekt državne infrastrukture

Vlada je določila odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini, občina Krško, kot objekt državne infrastrukture. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost na podlagi tega izda odločbo, s katero določi status objekta državne infrastrukture odlagališču nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.

S sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško (Uradni list RS, 114/09 in 50/12) je bil izpolnjen pogoj za nadaljnje načrtovanje objekta. Z omenjeno uredbo je bila določena lokacija, namen in koncept odlagališča. Investitor izgradnje objekta za NSRAO je Republika Slovenija. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) po pooblastilu Republike Slovenije vodi in izvaja investicijo ter upravlja z objektom NSRAO.

NSRAO bodo odloženi v odlagalne silose, ki bodo zgrajeni iz površine, vendar umeščeni v slabo prepustne melje. Koncept združuje lastnosti površinskih odlagališč (odlaganje s površine) in lastnosti podzemnih odlagališč (umeščenost odlagalnih enot v slabo prepustne nasičene geološke formacije). Koncept odlagališča NSRAO Vrbina Krško temelji na večpregradnem sistemu ter sistemu, ko posamezni sestavni deli odlagališča opravljajo več varnostnih funkcij. Odlagališče na lokaciji Vrbina v občini Krško bo jedrski objekt, načrtovan za trajno odlaganje NSRAO, ki nastajajo v Republiki Sloveniji. Za objekt so bile izdelane varnostne analize, ki vključujejo vsa obdobja odlagališča, vključno z obdobjem po zaprtju. Varnostne analize so pokazale, da predlagan koncept ustreza varnostnim kriterijem in je vpliv odlagališča manjši od predpisanih omejitev. Odlagališče bo predvidoma obratovalo do leta 2058, njegovo zapiranje je predvideno v letu 2059, nato pa sledi obdobje dolgoročnega nadzora, ki bo trajalo 300 let.

ARAO je izdelal vso potrebno dokumentacijo, ki je zahtevana za izdajo soglasja h gradnji z vidika jedrske in sevalne varnosti znotraj upravnega postopka, ki ga vodi Uprava RS za jedrsko varnost.

Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje

Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2022, v skladu z določbami posameznih koncesijskih aktov (uredb) za rabo vode. Faktor D je definiran kot faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode. Določitev faktorja (D) je potrebna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto. Faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2022 znaša 0,5. Celotni priliv iz naslova plačila za koncesijo po zgoraj navedenih uredbah bo v letu 2022 na podlagi določenega faktorja (D) znašal okvirno 1.137.007,94 eur. Sredstva iz naslova plačane koncesnine pripadajo Skladu za vode.

Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje

Vlada  je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2022, v skladu z določbami posameznih koncesijskih aktov (uredb) za rabo vode. Faktor D je definiran kot faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode.  Določitev faktorja (D) je potrebna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto. Faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe ogrevanja, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2022 znaša 0,4.

Celotni priliv iz naslova plačila za koncesijo po zgoraj navedenih uredbah bo v letu 2022 na podlagi določenega faktorja (D) znašal okvirno 142.916,20 eur. Sredstva iz naslova plačane koncesnine pripadajo Skladu za vode.

Povečanje sredstev za ukrepe iz Eko sklada za skoraj 72 milijonov evrov

Vlada je sprejela Rebalans Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2021, ki ga je nadzorni svet Eko sklada obravnaval na 1. redni seji 7. oktobra 2021.

Rebalans se sprejema zaradi uskladitve ukrepov in njihovega financiranja na podlagi Odloga o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za obdobje 2021 do 2023 (Uradni list RS št. 101/21).

Za 20 milijonov evrov na skupaj 50 milijonov evrov se povečuje znesek za kreditiranje okoljskih naložb - kreditiranje občanov, pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občin in javnih podjetij v njihovi lasti ter pravnih oseb javnega prava, ki imajo stvarno premoženje v svoji lasti, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna.

Glede Programa Eko sklada za izboljšanje energetske učinkovitosti na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije se dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud poveča za 8 milijonov evrov, in sicer za 5 milijonov evrov spodbude občanom in drugim subjektom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stavbah, in 5 milijonov evrov za sisteme, ki izrabljajo obnovljive vire energije za samooskrbo z električno energijo, 2 milijona evrov manj bo potrebnih za električna vozila. To predstavlja sredstva v ocenjenem skupnem znesku do 34 milijonov evrov, namesto prvotno predvidenih 26 milijonov evrov za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud. Na tak način bo zagotovljenih predvidoma dovolj sredstev, da se bo zagotovilo kontinuirano dodeljevanje spodbud na teh ukrepih skozi celo leto.

Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za obdobje 2021 do 2023 (Uradni list RS št. 101/21) se z rebalansom dodaja naslednje ukrepe:

• finančne spodbude za podjetja za naložbe v ukrepe energetske učinkovitosti za objavo javnega poziva v višini do 5 milijonov evrov (izplačila v letih 2021, 2022 in 2023),
• trajnostna gradnja skoraj ničenergijskih stavb - sNES (ukrep Trajnostna gradnja z lesom in Trajnostna gradnja skoraj ničenergijskih stavb) za objavo javnega poziva v višini do 22,7 milijona evrov (izplačila v letih 2021, 2022 in 2023),
• nakup novih vozil za izvajanje potniškega prometa za objavo javnega poziva v višini do 7 milijonov evrov (izplačila v letih 2021, 2022 in 2023) in
• nakup novih in obnovljenih pnevmatik v višini do 4 milijone evrov (izplačila v letih 2021 in 2022).

Poleg sredstev dodeljenih na podlagi Pogodbe o izvajanju ukrepov na podlagi Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 – 2023 z dne 16. 10. 2020, se povečujejo sredstva za izvedbo obstoječih ukrepov, in sicer zamenjava starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami, v višini dodatna 2 milijona evrov za 2021 in 3 milijone evrov za leti 2022 in 2023 ter ukrepi za zmanjšanje energetske revščine v višini 90.000 evrov.

Načrt izvedbe Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo

Vlada je potrdila Načrt izvedbe Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo (CSP- KG). Namen projekta je, da z uvedbo načel krožnega gospodarstva prispeva k doseganju podnebnih ciljev in podpre razogljičenje Slovenije skladno s slovenskimi strateškimi dokumenti na sistemski in celovit način. Cilj projekta je vzpostavitev temeljev za sistemski in celovit prehod Slovenije v nizkoogljično krožno gospodarstvo s preobrazbo načrtovanja in izvajanja politik. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je  nosilno ministrstvo slovenskega stičišča za krožno gospodarstvo, ki bo vzpostavljeno v podporo ukrepom.

 Projekt sestavljajo aktivnosti dveh stebrov:

1. aktivnosti za podporo končnim prejemnikov v gospodarstvu pri uvajanju inovativnih krožnih poslovnih modelov in produktov, in sicer:

• – zagonskim podjetjem, 
• – malim in srednjim podjetjem,
• – gospodarskim subjektom ključnih investicijskih področjih in verig vrednosti: gozd in les, graditev, mobilnost, predelovalne industrije in prehranski sistem.

    2. podpornih aktivnosti za krepitev sposobnosti vseh relevantnih deležnikov za krožno gospodarstvo.

Nova znanja in orodja bodo krepila sposobnosti akterjev v  izobraževalnem, raziskovalnem in inovacijskem sistemu; sistemu lokalnega in regionalnega razvojnega načrtovanja; podpornega sistema za podjetja in povezovanja deležnikov znotraj izbranih verig vrednosti; sistema za spremljanje krožnega napredka; uvajanja načel krožnosti v sistem javnih naročil; sposobnost za celostno načrtovanje politik z uporabo mehanizma »laboratorij tranzicijskih politik«. Podporne aktivnosti bodo obsegale tudi krepitev znanja in spretnosti zaposlenih v državni upravi za učinkovito načrtovanje povezanih in komplementarnih finančnih mehanizmov za financiranje razogljičenja.

V okviru podpornih ukrepov bo vzpostavljeno slovensko stičišče za krožno gospodarstvo, katerega dejavnosti bodo združene v dveh stebrih:

1. nacionalni steber, ki bo deloval kot »virtualni« povezovalec aktivnosti ministrstev in drugih deležnikov na področju krožnega gospodarstva,
2. mednarodni steber, v okviru katerega se izvedejo naloge regionalnega stičišča za sodelovanje s sosednjimi državami.

Povečanje namenskega premoženja in kapitala Eko sklada za dobrih 58 tisoč evrov

Vlada je sprejela sklep, da se namensko premoženje in kapital Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, povečata z izplačilom sredstev v višini 58.626 evrov s proračunske postavke 153264 – Dokapitalizacija Ekološko razvojnega  sklada RS.

Povečanje namenskega premoženja bo namenjeno kreditiranju različnih okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občanov, predvsem naložb v ukrepe obnovljivih virov energije z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Vsako povečanje sklada namenskega premoženja Eko sklada pomeni povečanje sredstev, ki se jih lahko podeljuje z ugodnejšo obrestno mero.

Slovenija podpira spremembo prilog k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Konvenciji za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) o sprejetju sklepa o spremembi prilog k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, ki ga povzročata raziskovanje in izkoriščanje epikontinentalnega pasu ter morskega dna in podzemlja (Offshore Protokol). Republika Slovenija podpira predlog Sklepa Sveta o spremembi prilog Protokola. Spremembe prilog sledijo znanstvenemu in tehničnemu razvoju in med drugim na novo določajo snovi (kemikalije) in pripadajoče okoljske standarde. To je eden od sedmih protokolov Barcelonske konvencije, ki med drugim naslavlja tudi  dejavnosti za pridobivanje in raziskovanje nafte ali plina na morju, in sicer vključno z opredelitvijo ukrepov za zmanjšanje onesnaženja morja zaradi dejavnosti pridobivanje in raziskovanja nafte ali plina na morju, načinom odziva v primeru onesnaženja morja zaradi dejavnosti pridobivanja in raziskovanja nafte ali plina ter opredelitvijo odgovornosti ter odškodnin.

Slovenija podpira sprejetje sklepa o določitvi Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o sprejetju sklepa o določitvi Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (Med SOx ECA) na podlagi Priloge VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (konvencija MARPOL). Republika Slovenija podpira predlog Sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Konvenciji za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija). Predlagani Sklep sledi zavezam, da se v največji meri prispeva k odpravi onesnaževanja območja Sredozemskega morja, ki ga povzročajo izpusti iz ladijskega prometa.

Barcelonska konvencija in pripadajoči protokol (Protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanju z ladij in izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja) predstavljajo regionalni pravno zavezujoč okoljski sporazum za Sredozemsko morje. Namen Barcelonske konvencije s protokoli je prispevati k preprečevanju, zmanjševanju in odpravljanju onesnaževanja na območju Sredozemskega morja ob sočasnem razvoju trajnostnega gospodarstva ter na ta način prispevati tudi k varovanju zdravja prebivalcev obalnih območij Sredozemlja.

Slovenija podpira sklep o sprejetju sprememb regionalnega načrta za ravnanje z morskimi odpadki v Sredozemlju

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v okviru Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) glede sprejetja sklepa o sprejetju sprememb regionalnega načrta za ravnanje z morskimi odpadki v Sredozemlju v okviru člena 15 Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz kopenskih virov. (Protokol o virih na kopnem). Slovenija predlog sklepa  Sveta podpira. Protokol  naslavlja razširitev obsega ukrepov na področju odpadkov, med drugim ekonomske instrumente in krožno gospodarstvo. Izvajanja regionalnega načrta v ekoregiji Jadran je v interesu Slovenije, saj zaznavno prispeva k ohranjanju zdravih morskih in obalnih virov, ki so pomembni za ohranjanje prehranske varnosti države. Predlagane spremembe Regionalnega načrta ravnanja z morskimi odpadki v Sredozemlju prispevajo k ambicioznim ciljem EU na področju varstva okolja.

Slovenija podpira predlog Sklepa Sveta o spremembah Protokola o odlaganju

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Konvenciji za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) o sprejetju sklepa o spremembi Priloge k Protokolu za preprečevanje in odpravo onesnaževanja Sredozemskega morja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov ali sežiganja na morju (Protokol o odlaganju). Republika Slovenija podpira predlog Sklepa Sveta.

Sprememba Protokola o odlaganju odlaganju nadgrajuje merila, ki jih je treba upoštevati pri izdaji dovoljenj za odlaganje snovi v morje. Predlagane spremembe sledijo znanstvenemu in tehničnemu razvoju s poudarkom na ekosistemskemu pristopu upravljanja morskega okolja in obale. Izvajanja sprememb priloge v ekoregiji Jadran je v interesu Slovenije, saj zaznavno prispeva k ohranjanju zdravih morskih in obalnih virov, ki so pomembni za ohranjanje prehranske varnosti države. Predlagane spremembe priloge k Protokolu o odlaganju prispevajo k ambicioznim ciljem EU na področju varstva okolja.

Slovenija podpira sklep o sprejetju regionalnih načrtov o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in načrta ravnanja z blatom iz čistilnih naprav

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v okviru Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) glede sprejetja sklepa o sprejetju regionalnih načrtov v okviru člena 15 Protokola za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem (Protokol o virih na kopnem – Protokol LBS) o čiščenju komunalne odpadne vode in ravnanju z blatom iz čistilnih naprav. Republika Slovenija podpira predlog Sklepa Sveta o stališču. Regionalni načrt o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode se nadgrajuje z vsebino, ki bo prispeval k izboljšanju ekološkega stanja obale in morja. Regionalni načrt ravnanja z blatom iz čistilnih naprav pa med drugim naslavlja vsebine različnih uporab blata iz čistilnih naprav ter uporabo blata iz čistilnih naprav za pridobivanje energije.. Predlagana regionalna načrta prispevata k ambicioznim ciljem EU na področju varstva okolja, še posebej ciljem Zelenega dogovora in Modre ekonomije. 

Uveljavitev ZUREP-3 se določi na dan 31. december 2021

Vlada soglaša s predlogom amandmaja k predlogu Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). Predlaga se amandma k 343. členu predloga Zakona o urejanju prostora (EPA 1960-VIII) za tretjo obravnavo. 343. člen se spremni tako, da se glasi »Ta zakon začne veljati 31. decembra 2021.«

Predlog ZUreP-3 v 295. členu podaljšuje veljavnost »starih« občinskih prostorskih aktov (OPN) do 31. decembra 2024. Da bo rešitev, ki je izjemnega pomena za 26 občin, njihove prebivalce in investitorje, ki nameravajo v teh občinah graditi, mora biti ZUreP-3 uveljavljen najkasneje 31. decembra 2021. Od 1. januarja 2022  namreč ne bi več veljal temeljni prostorski izvedbeni akt in posledično nobena prostorska regulacija. S tem bi nastala pravna praznina, ker v teh 26 občinah ne bi obstajal noben prostorski izvedbeni akt, ki bi določal namensko rabo prostora (stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča) in pogoje za izdelavo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj ter izdajo gradbenih dovoljenj. Posledice takšne situacije bi bile, da v teh 26 občinah do sprejetja OPN ne bo mogoče izdati nobenega gradbenega dovoljenja (ker 43. člen veljavnega Gradbenega zakona (GZ)  določa, da se gradbeno dovoljenje izda, če je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, predlog GZ-1 v povezavi z ZUreP-3 pa, da mnenje o skladnosti s prostorskim izvedbenim aktom izda občina).

Slovenija podpira spremembe prilog Protokola o virih na kopnem

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Konvenciji za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) o sprejetju sklepa o spremembi prilog I, II in IV k Protokolu za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov in dejavnosti na kopnem (Protokol o virih na kopnem- Protokol LBS). Republika Slovenija podpira predlog Sklepa Sveta o stališču. Ti ukrepi naslavljajo predvsem zmanjševanje vnosa strupenih in obstojnih snovi, ki so navedene na seznamih prilog k Protokolu LBS. Predlog Sklepa o spremembah prilog k Protokolu LBS je posodobitev prilog, ki sledijo znanstvenemu in tehničnemu razvoju, ki je bil dosežen na globalni in regionalni ravni s poudarkom na izvajanju ekosistemskega pristopa pri doseganju dobrega stanja Sredozemskega morja in obale. Posodobitev priloge I se med drugim nanaša na posodobitev sektorjev, ki imajo vpliv na stanje morskih voda, priloge II na opredelitev novih kategorij, ki jih je treba upoštevati pri postopkih izdaje dovoljenj za izvajanje aktivnosti ter priloge IV na uporabo in implementacijo principa krožnega gospodarstva v proizvodnih procesih. Izvajanja sprememb prilog v ekoregiji Jadran je v interesu RS, saj zaznavno prispeva k ohranjanju zdravih morskih in obalnih virov, ki so pomembni za ohranjanje prehranske varnosti države.

Soglasje s predlogom amandmajev Gradbenega zakona

Vlada soglaša s predlogom amandmajev k Predlogu Gradbenega zakona – tretja obravnava (EPA 1961-VIII).

Državni zbor je na 27. redni seji dne 17. 11. 2021 sprejel amandma k 5. členu Predloga Gradbenega zakona, ki določa, da se šteje, da prijava začetka gradnje ni bila podana, če ne vsebuje kateregakoli izmed zahtevanih podatkov ali dokumentacije iz 76. člena predloga zakona. S predlaganim amandmajem k 156. členu se črtata druga in tretja alineji, ki nista več potrebni, saj sta bila v Uradnem listu RS, št. 140/21 objavljena nova Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah in Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele in zato podaljševanje določb navedenih členov nima smisla. Zaradi uskladitve začetka veljavnosti in uporabe z Zakonom o urejanju prostora je treba pripraviti tudi amandma k 159. Členu, ki se glasi: »ta zakon začne veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se začne 1. junija 2022.«.Ker morata Gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora kot vsebinsko povezana zakona imeti enaka datuma začetka veljavnosti in uporabe, je treba datum veljavnosti in uporabe uskladiti z Zakonom o urejanju prostora.