Obeležitev svetovnega dne oljke

V Parizu je potekal dogodek Master class s slovenskimi oljčnimi olji, ki so ga soorganizirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Veleposlaništvo RS v Parizu in Emanuelle Dechelette, predsednica in soustanoviteljica tekmovanja Olio Nuovo Days Paris (danes Olivonomy). Dogodek je bil namenjen predstavitvi vrhunskih značilnosti slovenskih oljčnih olj strokovnjakom iz kroga francoske visoke gastronomije.

Minister dr. Jože Podgoršek na dogodku ni skrival navdušenja nad vrhunskimi slovenskimi proizvodi.

»Slovenija je letos Evropska gastronomska regija, zato je to izjemna priložnost, da v zibelki svetovne gastronomije predstavljamo oljčna olja. Ministrstvo je ponosno na pridelovalce oljčnega olja, ki so tudi v letošnjih težkih razmerah pridelali oljčno olje vrhunske kakovosti in ga poslali v svet,  da bi se lahko primerjali z najboljšimi. Ne moremo prezreti spoznanja in priznanja z vaše strani, da imamo v Sloveniji tudi tiste najboljše. Med drugim o tem govori letos razglašeno najboljše oljčno olje Severne poloble gospoda Dujca. Veseli nas, da se širi krog pridelovalcev oljčnih olj vrhunske kakovosti in da se v ta krog vključujejo mladi, ki v tem vidijo priložnosti.« Minister je udeležencem prenesel tudi pozdrave in sporočila slovenskih pridelovalcev. »Oljčna olja nismo zasadili za namenom, da bomo z njihovimi izdelki obogateli, ampak da izkoristimo dano zemljo, ki smo jo prejeli od prednikov. Oljčnik je tudi zatočišče, kjer se spočije duša in telo nabere novih moči; je tisto, kar bo ostalo zanamcem.«

Promocijski dogodek ob svetovnem dnevu oljke je potekal tudi v Ljubljani, in sicer v organizaciji Inštituta za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter slovenskega trgovca. Udeležil se ga je državni sekretar mag. Aleš Irgolič. Udeležence dogodka v Sloveniji je preko avdio vizualne povezave iz Pariza nagovoril minister dr. Jože Podgoršek.

Ob svetovnem dnevu oljke bo danes (ob 18:00) potekala tudi okrogla miza z naslovom »Strategija oljkarstva – priporočena cena ekstra deviškega oljčnega olja«, ki jo organizira Inštitut za oljkarstvo pri ZRS Koper v sodelovanju z MKGP ter Zvezo društev oljkarjev Slovenije. Na dogodku bodo sodelovali predstavniki MKGP, Konzorcija ZOP Tergeste, vodja akreditiranega Inštituta za oljkarstvo, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Čebelarske zveze Slovenije. Okroglo mizo bo možno spremljati preko platforme ZOOM: Meeting ID: 873 4687 3595, Passcode: 005325

Dvostransko srečanje ministra Podgorška s francoskim ministrom Denormadiejem

Minister dr. Jože Podgoršek se je danes zdravo Parizu srečal s francoskim kolegom Julienom Denormandiejem. Ministra sta poudarila odlične odnose in sodelovanje med državama. Posebej sta izpostavila slovensko predsedovanje Svetu EU na področju kmetijstva, kjer se je francoski minister zahvalil dr. Podgoršku za odlično vodenje Sveta in dosedanje delo, še posebej na dosejih, kot sta reforma skupne kmetijske politike in Strategija EU za gozdove.

Minister dr. Podgoršek je francoskemu kolegu predstavil tudi aktivnosti, ki so predvidene s strani slovenskega predsedstva do konca tega leta, ko bo Slovenija predala vodenje Sveta EU Franciji. Francoski minister pa je slovenskemu kolegu podrobneje predstavil  prednostne naloge in vsebine, ki jim bo Francija sledila v času svojega predsedovanja. Med drugim sta izpostavila področje geografskih označb, kjer bo Francija vodila poglobljene aktivnosti, Slovenija pa bo povabljena v posebno skupino, ki bo poskušala iskati rešitve za odprta vprašanja na tem področju.

Ministra sta govorila tudi o priložnostih za skupne promocijske aktivnosti, vezane na kmetijstvo ter promocijo pomena prehranske varnosti in podobno; med drugim sta izpostavila nastop Slovenije na sejmu SIA v Parizu februarja naslednje leto in morebitnem skupnem sodelovanju na dogodku v okviru EXPO Dubaj.

O oljkarstvu v Sloveniji

Na slovenskih tleh se je oljkarstvo uveljavilo kot pomembna kmetijska panoga že v času Rimljanov. Že med 16. in 18. stoletjem so oljčno olje uporabljali kot izvrstno začimbo, le s težavo pa je v tistem času tekmovalo s francoskimi in italijanskimi olji. Danes se slovensko oljčno olje zaradi izjemne kakovosti postavlja ob bok vsem drugim vodilnim pridelovalkam oljčnega olja na svetu, kar dokazujejo številne svetovne, mednarodne nagrade naših pridelovalcev. Uporaba in uživanje ekstra deviškega oljčnega olja danes predstavljata življenjski slog, ker je to olje tudi sinonim za zdravje, lepoto in kakovost življenja.

Oljčno olje, proizvedeno v Sloveniji, je cenjeno in prepoznavno po svoji visoki kakovosti in senzoričnih lastnostih, ki nastanejo zaradi številnih dejavnikov. Dejavniki, ki na to najbolj vplivajo, so: uvajanje novih tehnoloških rešitev v predelovanje in hrambo olja; zgodnejši roki obiranja, ki so značilni za to območje in ki se za določene sorte začnejo že v drugi polovici septembra; geografski položaj, ki se šteje za robno severno območje, ki je še ugodno za gojenje oljk; ter specifičen sortiment, ki ga istrski oljkarji že od davnine bogatijo z izbiro oljk, ki v teh posebnih razmerah lahko bogato rodijo in dajo kakovostna olja.

»Slovenska pridelava oljčnega olja je v primerjavi z mednarodno in tudi evropsko količinsko majhna, a je slovensko oljčno olje izjemno kakovostno in kot takšno nepogrešljiv člen vrhunske gastronomije. V Sloveniji imamo oljčno olje zaščiteno na ravni EU z zaščiteno označbo porekla. Pridelano je iz večinoma ročno obranih oljk različnih sort z območja Slovenske Istre, od katerih mora biti najmanj 30 % istrske belice. Poleg tega imamo tudi ekološke pridelovalce oljčnega olja,« ob današnjem dnevu oljke izpostavlja minister dr. Podgoršek.

Istro kot regijo nekateri poznavalci uvrščajo na prvo mesto po kakovosti oljčnih olj na svetu. A kmetovanje in sama pridelava olja tam nista enostavna zaradi zahtevnega geografskega terena, zgodnejšega obiranja oljk in specifičnega sortimenta, ki v teh posebnih razmerah dajejo kakovostna olja. Zaradi teh dejavnikov tudi masovna proizvodnja ni mogoča.

Ali ste vedeli, da…

• samooskrba z oljčnim oljem v Sloveniji v povprečju znaša le 25 %. V dobrih letinah je mogoče proizvesti do 1000 ton oljčnega olja (v 2018), žal pa je bilo v zadnjih letih zaradi neugodnih vremenskih razmer ali oljčne muhe več slabih letin;
• so za slovensko oljkarstvo značilna majhna kmetijska gospodarstva (75 % kmetijskih gospodarstev ima manj kot 0,3 ha oljčnikov) in razdrobljenost oljčnikov; skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 % vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 %), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami se bo skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3.000 hektarjev;
• je delež proizvodnje slovenskega oljčnega olja v mednarodnem okolju in EU sicer majhen - količinsko v tonah je 0,02 %;
• potrošnja v Sloveniji v zadnjih letih znaša 2.100 ton oljčnega olja (1,3 litra na prebivalca na leto);
• imamo v Sloveniji zaščiteni dve ekstra deviški oljčni olji z zaščiteno označbo porekla, in sicer Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre od leta 2007 in oljčno olje »Istra«, ki je bilo zaščiteno skupaj z Republiko Hrvaško (od 2019).