Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs na Dnevu slovenskih bančnikov

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je na povabilo direktorice Združenja bank Slovenije udeležila virtualnega dogodka Dan slovenskih bančnikov, na temo vloge bank pri post pandemičnem okrevanju gospodarstva. Udeležencem je predstavila prioritetna področja slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost ter večletne finančne perspektive 2021–2027.

Letošnji Dan slovenskih bančnikov v organizaciji Združenja bank Slovenije je bil posvečen razpravi o vzvodih bank, ki lahko pripomorejo k okrevanju gospodarstva. Uvodnim nagovorom ministra za finance mag. Andreja Širclja, predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaža Brodnjaka in guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta je sledila predstavitev slovenskega programa okrevanja. Mag. Monika Kirbiš Rojs je zbranim predstavila naložbena področja, začrtana v slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost. Izpostavila je pomen komplementarnosti med mehanizmi, ki so Sloveniji v prihodnjih letih na voljo, saj je dopolnjevanje med Načrtom za okrevanje in odpornost, večletnim finančnim okvirjem 2021–2027, mehanizmom React EU in Skladom za pravični prehod nujno za doseganje multiplikativnih učinkov naložb.

Poseben poudarek je državna sekretarka v svoji predstavitvi namenila vlogi bančnega sektorja pri blaženju posledic pandemije in pospeševanju okrevanja slovenskega gospodarstva. Priložnosti za sodelovanje bančnega sektorja pri spodbudah za krepitev slovenskega gospodarstva vidi predvsem na naložbenih področjih zelenega in digitalnega prehoda ter pametne in trajnostne Slovenije oziroma Evrope, za katere je tako v Načrtu za okrevanje in odpornost, kot tudi perspektivi 2021–2027 na voljo največji del evropskih sredstev. Mag. Monika Kirbiš Rojs je udeležencem povedala: »Za krepitev slovenskega gospodarstva je bistven tudi razvoj podpornega okolja, ki omogoča lažje ustanavljanje podjetij z višjo dodano vrednostjo in obstoječim podjetjem pomaga pri premagovanju ovir in odpravljanju posledic pandemije. Naložbe tega tipa bodo Sloveniji pripomogle k ustvarjanju bolj dinamičnega in konkurenčnega podjetništva, ki bo skladen z zeleno gospodarsko rastjo.«