Skoči do osrednje vsebine

Črni petek - črni dan za okolje? Nasveti in statistika mreže EPC

Črni petek napoveduje začetek prazničnih nakupov širom Evrope. Tako običajne kot spletne trgovine na ta dan beležijo enega najvišjih porastov prodaje v celem letu. Ampak, ali so oglaševane ponudbe res vredne naše pozornosti? In, ali obstajajo drugačne možnosti nakupovanja, ki so okolju bolj prijazne?

V mreži Evropskega potrošniške centra (EPC) smo pripravili nasvete pri “lovu na ugodne cene”, želimo pa tudi pokazati, zakaj spletno nakupovanje in trajnostna naravnanost nista nujno nezdružljivi. 

Pri lovu na najbolj ugodne ponudbe bodite previdni

Kupci v Evropi bi morali biti previdni, ko gre za ponudbe črnega petka ali kibernetskega ponedeljka, ki sledi kmalu zatem. Nekatere ponudbe se morda zdijo ugodne, vendar v resnici ni nujno tako. Številne trgovine se ob popustih, ki jih ponujajo, sklicujejo na priporočeno maloprodajno ceno, toda pred črnim petkom te velikokrat ne ustrezajo dejanski tržni ceni. Oglaševalske obljube lahko torej namerno zavajajo potrošnike.

Potrpežljivost se izplača: bolje je počakati na čas po praznikih

Študije kažejo, da so pričakovanja kupcev glede popustov zelo visoka. Izjave, kot so »samo še 5 izdelkov« ali »ta izdelek si ogledujejo tudi druge stranke«, ustvarjajo dodaten pritisk na kupce.  Če nakup ni nujen, se je zanj bolje odločiti po praznikih, kajti takrat lahko naletite na res ugodne cene. Ravno zato bo kdo od obdarovancev vesel božičnega darila v obliki bona.

Nasveti mreže EPC za trajnostno nakupovanje

  • Izogibajte se impulzivnemu nakupu: Naredite nakupovalni seznam stvari, ki jih resnično potrebujete. Tako se boste izognili nepotrebnim dostavam in vračilom.
  • Naredite ciljni izbor izdelkov: uporabite orodja, ki jih ima na voljo spletna trgovina (recimo tabela velikosti) in ocene drugih uporabnikov. Verjetnost, da bo nakup zgrešen, je na ta način manjša.
  • Ustvarite si seznam želja: številne spletne trgovine ponujajo to funkcijo. Izdelke lahko označite in spremljate morebitne spremembe cen.
  • Primerjajte cene: Ne verjemite slepo, da je cena izdelka s popustom tudi najboljša. Primerjajte cene v običajnih in spletnih trgovinah.
  • Naročite se na novice izbrane prodajalne: Tako boste obveščeni o posebnih ponudbah vse leto.
  • Odločite se za trajnostno dostavo naročenih izdelkov: nekatere spletne trgovine ponujajo okolju prijazno embalažo. Dogovorite se za želeni termin dostave, po možnosti se izognite delnim dostavam. Dostava do prevzemnega mesta je bolj trajnostna kot dostava do vašega praga.

Alternative črnemu petku in kibernetičnemu ponedeljku

Leta 2020 so se številne trgovine po Evropi in svetu odločile za »Zeleni petek«, okolju prijaznejšo nakupovalno alternativo. Podjetja so del svojega dobička namenila okoljskim projektom ali nadomestila povzročene emisije ogljika. “Dan brez nakupa” (angleško Buy nothing Day, 27. november) želi postaviti pod vprašaj naše nakupovalne navade in ljudi spodbuja k zmanjšanju porabe. Tako Dan brez nakupa, kot tako imenovane “Buy Back” prakse, ko posamezna podjetja ponudijo odkup rabljenih artiklov iz preteklih ponudb, se osredotočata na rabljeno blago. Nakup rabljenega izdelka ne podaljša le življenjske dobe izdelka, ampak tudi prihrani vire in denar.

Mreža EPC v prvih 9-ih mesecih

Covid-19 in ukrepi za zajezitev širjenja okužb so vplivali na porast spletne prodaje (vključno s čezmejno prodajo), pred vrati pa je tudi sezona povečanih nakupov. Potrošnike znotraj EU sicer varuje enotna potrošniška zakonodaja, a zmeraj obstaja možnost, da težave po nakupu ne bo mogoče (enostavno) rešiti. Vmesni statistični pregled mreže EPC (od 1. januarja do 30. septembra 2021) kaže sledeče: 

  • Število zahtevkov potrošnikov se po izrednih razmerah v letu 2020 nekoliko umirja. V prvih devetih mesecih je mreža EPC prejela 96.238 zahtevkov, od tega 80.934 vprašanj in 15.304 pritožb evropskih potrošnikov.
  • V tem obdobju je bilo zaprtih 17.988 oziroma 19 % vseh prejetih primerov (96.238); delež uspešno rešenih primerov je znašal 64 %, v 35 % ni prišlo do sporazumne rešitve med potrošnikom in ponudnikom, preostali primeri so bili preusmerjeni na druge ustrezne organe. Dobrih 7 % vseh prejetih primerov je bilo zavrnjenih (neutemeljeni zahtevki ali zahtevki izven pristojnosti delovanja mreže EPC in podobno).
  • Med zahtevki še zmeraj prevladujejo težave potrošnikov v prevoznem in turističnem sektorju (36.149 oziroma 38 % vseh zahtevkov), sledi jim področje nakupa blaga in storitev (24.453 oziroma 25 % vseh zahtevkov).
  • 69 % vseh zahtevkov prejetih v prvih devetih mesecih se je navezovalo na e-prodajo (89 % vseh prejetih pritožb in 65 % vseh prejetih vprašanj).

Med centri, ki jim je bilo glede na sedež ponudnika posredovanih največ zahtevkov, so EPC Nemčija (11.360 zahtevkov oziroma 11,8 % vseh zahtevkov v mreži), EPC Španija (9832 zahtevkov oziroma 10,22 % vseh zahtevkov) in EPC Nizozemska (7191 oziroma 7,47 % vseh zahtevkov). Po podatkih EPC Slovenija so tudi slovenski potrošniki imeli največ težav ravno s ponudniki iz omenjenih držav, predvsem v turističnem sektorju.

Zoper ponudnike s sedežem v Sloveniji je EPC Slovenija v obravnavo prejel 639 zahtevkov tujih potrošnikov, oziroma 0,66 % vseh zahtevkov v mreži EPC, v zvezi s ponudniki s sedežem v drugih državah članicah pa je EPC Slovenija kolegom v mreži posredoval 822 zahtevkov slovenskih potrošnikov, oziroma 0,85 % vseh zahtevkov v mreži EPC.

Pri čezmejnih nakupih imajo slovenski potrošniki največ vprašanj in težav v zvezi z:

  • garancijami in varnostjo izdelkov (232 zahtevkov, 25,4 %),
  • dostavo (120 zahtevkov, 13 %),
  • odstopom od pogodbe (116 zahtevkov, 13 %).